Valladolid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Valladolid
Mestna občina
Mestna hiša na Plaza Mayor

Zastava

Grb
Valladolid is located in Španija
Valladolid
Valladolid
Položaj v Španiji
Koordinati: 41°38′0″N 4°43′0″W / 41.63333°N 4.71667°W / 41.63333; -4.71667Koordinati: 41°38′0″N 4°43′0″W / 41.63333°N 4.71667°W / 41.63333; -4.71667
Država Zastava Španije Spain
Avtonomna skupnost Kastilja in Leon
Provinca Valladolid
Okrožje Campiña del Pisuerga
Sodni okraj Valladolid
Ustanovljeno 1072
Upravljanje
 • župan Francisco Javier León de la Riva (2007) (PP)
Površina
 • Mestna občina 197,91 km2
Nadmorska višina 698 m
Prebivalstvo (2013)
 • Mestna občina 309.714 [1]
 • Metropolitansko obm. 416.244
Demonim Vallisoletano, -a (unformally, pucelano, -a)
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Postal code 47001 – 47016
Dialing code 983
Uradni jezik španščina
Spletna stran Uradna spletna stran

Valladolid je mesto v [[Španiji in glavno mesto avtonomne skupnosti Kastilja in Leon. Ima populacijo 309.714 ljudi (stanje 2013), zato je 13. najbolj naseljena občina in v severozahodni Španiji največje mesto. Njeno metropolitansko območje šteje 414.244 ljudi, v 23 občinah.

Mesto leži na sotočju rek Pisuerga in Esgueva in ki se nahaja v petih vinorodnih deželah: Ribera del Duero, Rueda, Toro, Tierra de León in Cigales. Njegovo ime je povezano z muslimanskim kalifom Al-Walidom I. iz 8. stoletja, ki je vladal v islamskem cesarstvu med letoma 705-715. [2] Valladolid je bil naseljen že v pred rimskih časih s keltskim ljudstvom Vaccaei in kasneje z Rimljani. Bilo je majhno naselje, dokler ga ni leta 1072 zavzel kralj Alfonz VI. Kastiljski in podaril grofu Pedru Ansúrezu. V srednjem veku je postal sedež sodišča Kastilije, organiziral sejme in ustanavljal druge institucije kot kolegijsko cerkev, univerzo (1241), kraljevi dvor in avdienco in kraljevo kovnico. Katoliška monarha, Izabela I. Kastiljska in Ferdinand II. Aragonski sta se poročila v Valladolidu leta 1469 in ga ustanovila kot prestolnico Kraljevine Kastilije in kasneje združene Španije. V Valladolidu je leta 1506 umrl Krištof Kolumb, Tu sta živela in delala pisatelja Francisco de Quevedo in Miguel de Cervantes. Mesto je bilo kratek čas, med 1601 in 1606, pod Filipom III., prestolnica habsburške Španije, preden se je za ta vrnila v Madrid. Mesto se je zmanjšalo do prihoda železnice v 19. stoletju in s svojo industrializacijo v 20. stoletju.

Staro mestno jedro je sestavljeno iz različnih zgodovinskih hiš, palač, cerkva, trgov, drevoredov in parkov. Pomembni so: Narodni muzej kiparstva, Muzej sodobne umetnosti Patio Herreriano ali Orientalski muzej, kot tudi hiši José Zorrilla in Cervantesa, ki sta odprti kot muzej. Med dogodki, ki vsako leto potekajo v mestu je Sveti teden, Valladolidski International Film Week (Seminci - Semana Internacional de Cine de Valladolid), Gledališki festival in ulična umetnost.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Pseudoetimologija ima več razlag: ena pravi, da ime Valladolid izhaja iz Keltiberske besede Vallis Tolitum (dolina voda), kar se nanaša na sotočje rek, druga pravi, da ime izhaja iz arabske besede Ballad Al-Walid (بلد الوليد), kar pomeni mesto Al-Walid in se nanaša na vladarja Al-Walida I. [2][3]

Splošno sprejete izpeljava je iz demonima Vallisoletano, ki je bil v resnici španski demonim mesta in pomeni ena sončna dolini. To tezo podpirajo besedila iz srednjega veka, ki uporabljajo Vallisoletum, besedo, ki se še naprej uporablja v poznem 16. stoletju.

Ker mesto popularno imenujejo tud Pucela, ta vzdevek in izvor ni jasen; lahko se nanaša na viteze v službi Ivane Orleanske, znane kot La Pucelle; druga teorija pravi, da Pucela izhaja iz dejstva, da je bil tukaj izvor Puzzeli cementa.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Viteške grajske igre na glavnem trgu v Valladolid, zgodovinski ohranjeni strop v muzeju Prado

Vaccaei je bilo keltsko pleme, prvi ljudje s stalno prisotnostjo na področju srednje doline reke Duero, dokumentirano v zgodovinskih podatkih. Ostanki keltsko-iberskega in rimskega tabora so bili izkopani v bližini mesta. Jedro mesta se je prvotno nahajalo v območju sedanje četrti San Miguel y el Rosarillo in je bilo obdano s palisado. Najdeni so bili arheološki dokazi o obstoju treh starih linij sten.

V času mavrske vladavine v Španiji, so krščanski kralji preselili prebivalstvo tega območja na sever, da bi lažje branili območje in namerno ustvarili nikogaršnjo zemljo kot varovalni pas proti nadaljnjim osvajanjem Mavrov. Območje in naselje Valladolid je bilo ujetnik Mavrov v 10. stoletju, dokler ga ni, v letu 1072, kralj Alfonz VI. Kastiljski podaril grofu Pedru Ansúrezu. On je zgradil palačo (danes izgubljena) zase in za ženo, grofico Eylo, kolegij sv. Marije in cerkev La Antigua. V 12. in 13. stoletju je Valladolid hitro rasel, za kar gre zahvala komercialnim privilegijem, ki sta jih dodelila kralja Alfonz VIII. in Alfonz X., kakor tudi zaradi doseljevanja območja po Reconquisti.

Leta 1469 sta se v mestu poročila kraljica Izabela I. Kastiljska in kralj Ferdinand II. Aragonski. Ddo 15. stoletja je bil Valladolid rezidenca Kastiljskih kraljev. Leta 1506 je v mestu umrl Krištof Kolumb v hiši, ki je zdaj muzej posvečen njemu. Postalo je glavno mesto kraljestva ponovno med letoma 1601 in 1606, imenoval ga je Filip III.

Mesto je bilo večkrat poškodovano zaradi poplav rek Pisuerga in Esgueva.

Kljub škodi povzročeni na starem mestnem jedru v času gospodarskega razcveta v 1960-tih, se še vedno ponaša z nekaj arhitekturnimi spomeniki: nedokončana katedrala, Plaza Mayor (Glavni trg), ki je bil model za Madridu in drugim trgom v vsem nekdanjem španskem kraljestvu, Narodni muzej kiparstva, poleg cerkve svetega Pavla, ki vsebuje največjo špansko zbirko večbarvnih lesenih skulptur in Pravna fakulteta Univerze v Valladolidu, katere fasada je ena redkih ohranjenih del Narciso Tomeija. Muzej znanosti v bližini reke Pisuerga. V Valladolidu se nahaja edina ohranjena hiša Miguela de Cervantesa. Čeprav je nedokončana, je katedralo v Valladolidu zasnoval Juan de Herrera, arhitekt El Escoriala.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Na nadmorski višini 735 metrov mesto Valladolid pozna tako mediteransko podnebje po Köppnovi podnebni klasifikaciji. Podnebje ima mrzle in vetrovne zime zaradi nadmorske višine in lokacije ob rekah. Megla je zelo tipična. Pozimi je vedno tudi sneg in temperature pod lediščem. Celinsko podnebje je posledica dveh glavnih dejavnikov: oddaljenosti od morja in višje lege.

Temperaturna območja so lahko ekstremna, v Valladolidu je suho kot v španskih obalnih regijah, čeprav so manjše padavine vse leto. Povprečna letna količina padavin je 435 mm in povprečna letna relativna vlažnost je 65%. V zimskem času temperature zelo pogosto padejo pod ledišče, tudi do -8 °C, medtem ko so v poletnih mesecih povprečne temperature 30,0 °C. Najnižja zabeležena temperatura v Valladolidu je bila -19 °C. Najvišja zabeležena temperatura je bila 40,2 °C 19. julija 1995.

Palača Santa Cruz, Univeza Valladolid
Pravna fakulteta Univerze Valladolid

Glavne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto Kastilje in Leóna ohranja v svojem starem delu mesta plemiške hiše in verske objekte.

Religiozne zgradbe[uredi | uredi kodo]

  • nedokončana katedrala, ki jo je naročil kralj Filip II in zasnoval arhitekt Juan de Herrera v 16. stoletju, v manierističnem slogu, morda pod vplivom Michelangela. Cerkev je nedokončana zaradi finančnih težav, ladja ni bila odprta do 1668. Leta kasneje, leta 1730, je Master Churriguera končal delo na glavni fasadi. V notranjosti katedrale je oltarno steno izdelal Juan de Juni leta 1562. Kompleks je povezan s Škofijskim muzejem, ki hrani rezbarije pripisane Gregorio Fernándezu in Juniju, kot tudi srebrno monštranco Ivane Orleanske.
  • velika gotska cerkev San Benito, ki so jo zgradili benediktinci med letoma 1500 in 1515, z nenavadnim stolpom.
  • cerkev San Miguel, starodavno jezuitska cerkev (sedaj župna cerkev), zgrajena konec 16. stoletja, ima nekaj oltarnih sten kiparja 17. stoletja Gregorio Fernándeza.
  • fasada Dominikanske cerkve San Pablo, značilnost so gotski kipi in dekoracija, zgrajena okoli 1500.
  • cerkev El Salvador s fasado, zgrajena okoli 1550, iz 15. stoletja flamski oltar in opečni stolp iz leta 17. stoletja.
  • Cerkev Santiago ima oltar z upodobitvijo Čaščenje treh kraljev (1537), delo Berrugueteja in veliko baročno oltarno steno Sv. Jakoba, kot je običajno v Španiji.
  • gotska cerkev Santa María la Antigua ima nenavaden piramidni romanski stolp iz 12. stoletja in gotsko svetišče iz 14. stoletja z vplivom katedrale v Burgosu.
  • Convent Santa María la Real de las Huelgas, prvotno zgrajena okoli 1600, po španskih manierističnih vplivih
  • Convento de Santa Ana, neoklasicistična stanovanjska stavba z različnimi slikami Francisca de Goye.
  • cerkev San Juan de Letrán, ki se ponaša z baročno fasado, zgrajeno leta 1737. Ob tej zadnji cerkve je Monasterio de los Padres Filipinos, ki ga je zasnoval arhitekt Ventura Rodríguez, izdelan leta 1760.

Druge zgradbe[uredi | uredi kodo]

Srce starega mesta je v 16. stoletju zgrajen Plaza Mayor, ki ga krasi kip grofa Ansúreza iz leta 1903. Na eni strani stoji Mestna hiša, eklektična stavba iz začetka 20. stoletja, okronana z stolpom z uro. V bližnjih ulicah je palača Los Pimentel, danes sedež Pokrajinskega Sveta. To je ena izmed najpomembnejših palač, v njej se je rodil kralj Filip II. 21. maja 1527. Kraljeva palača (kjer sta rojena kralj Filip IV. Španski in kraljica Anna Francoska, mati Ludvika XIV.), palača Marquises z Valverde iz 16. stoletja in bankirja Fabio Nellija stavba s klasicistično noto iz leta 1576. Muzej Valladolid zaseda, ki je tudi v tem kompleksu, razstavlja zbirko pohištva, kipov, slik in keramičnih kosov datiranih od prazgodovine do danes. Teatro Lope de Vega je gledališče zgrajeno v neoklasicističnem slogu leta 1861 in je sedaj zelo propada. Obstaja polemika ali naj mesto plača obnovo. [4]

Campo Grande, velik javni park se nahaja v središču mesta, sega v leto 1787.

Narodni muzej kiparstva ima mesto v San Gregorio kolidž, stavbi v flamsko gotskem slogu. Tu so razstavljeni večbarvni reliefi umetnikov, kot sta Alonso Berruguete ali Gregorio Fernández. Muzej sodobne španske umetnosti, ki se nahaja v Patio Herreriano, nekdanjem samostanu San Benito, hrani več kot 800 slik in skulptur iz 20. stoletja. Univerza, katere baročna fasada je okrašena z različnimi akademskimi simboli in Santa Cruz kolidž, ki je tudi knjižnica, predstavlja enega od prvih primerov španske renesanse.

Mesto ohranja hiše, kjer so nekoč živeli veliki zgodovinski liki. To so: • Casa de Cervantes, kjer avtor Don Kihota živel s svojo družino med letoma 1603 in 1606. V tej hiši je pisatelj končal svojo mojstrovino. • Hiša Christopherja Columbusa - muzej, je tam, kjer mislijo da je bila rezidenca genovskega navigatorja v zadnjih letih življenja. Danes palača kaže različne predmete in dokumente, povezane z odkritjem Amerike. • V hiši, kjer je bil rojen José Zorrilla, so različni osebni premeti, pohištvo in dokumenti, ki so pripadali romantičnemu pisatelju.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Ob popisu 2013 je bilo število prebivalcev v mestu Valladolid 309.714 in prebivalstvo na celotnem mestnem območju ocenjena na skoraj 420.000. Najpomembnejše občine na urbanem območju so poleg Valladolida še Laguna de Duero in Boecillo na jugu, Arroyo de la Encomienda, Zaratan, Simancas in Villanubla na zahodu, Cigales in Santovenie de Pisuerga na severu, in Tudela de Duero in Cisterniga na vzhodu.


Demografski razvoj Valladolid med 1991 in 2004
1991 1996 2001 2004
330 700 319 805 316 580 321 713

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Prijateljska mesta[uredi | uredi kodo]


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Instituto Nacional de Estadística, Padrón 2013". Pridobljeno dne 5 April 2014.  Population figures from 1 January 2013.
  2. ^ 2,0 2,1 Marín, Manuela et al., eds. 1998. The Formation of Al-Andalus: History and Society. Ashgate. ISBN 0-86078-708-7
  3. ^ Muhammad ibn Jarir al-Tabari, v. 23 The Zenith of the Marwanid House, transl. Martin Hinds, Suny, Albany, 1990
  4. ^ De la Riva confía en que las obras del Lope de Vega salgan adelante

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]