Kenguru

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kenguru[1]

Samica zahodnega sivega kenguruja z mladičem (imenovanim joey)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Podrazred: Marsupialia (vrečarji)
Red: Diprotodontia (diprotodonti)
Podred: Macropodiformes
Družina: Macropodidae (kenguruji in valabiji)
Rod: Macropus
del rodu
Vrste

Macropus rufus
Macropus giganteus
Macropus fuliginosus

Kenguru je kateri koli velik vrečar iz družine Macropodidae, v katero spadajo tudi valabiji, drevesni kenguruji, valaruji, tilogali in kvoke, skupaj okrog 63 vrst.[1] Kenguruji so endemične živali Avstralije, drevesne kenguruje pa najdemo tako v Avstraliji kot tudi na Novi Gvineji.

Izraz kenguru se občasno uporablja v širšem pomenu za vse člane družine makropodov, v glavnem pa le za tri največje makropode, tj. rdeči kenguru, vzhodni in zahodni sivi kenguru rodu Macropus. Manjše makropode imenujemo valabiji, tiste vmesne velikosti pa valaruji.

Kenguru je avstralska maskota. Upodobljen je na avstralskem grbu,[2] na nekaterih avstralskih kovancih,[3] in kot del simbola številnih avstralskih organizacij, npr. tudi Qantas.[4]

Kenguruji so odlični skakalci, ki lahko skočijo do 10 metrov daleč. Razmnožujejo se počasi. Samice velikih vrst imajo redko več kakor enega mladiča, ki ga nosijo po več mesecev v vreči.

Ime[uredi | uredi kodo]

Beseda kenguru izhaja iz gugujimitirske (jezik avstralskih domorodcev; Ethnologue: Guguyimidjir) besede gangurru, s katero poimenujejo sivega kenguruja.[5] Ime je 4. avgusta 1770 kot »Kangooroo ali Kanguru« prvi zapisal poročnik (pozneje kapitan) James Cook na bregu reke Endeavour blizu današnjega Cooktowna (Queensland).[6][7]

Življenjska doba[uredi | uredi kodo]

V naravi kenguruji živijo od 4–13 let, v živalskih vrtovih pa tudi do 17–19 let.

Prehranjevanje[uredi | uredi kodo]

Kenguruji se prehranjujejo od zore do mraka – razen ob hudi vročini – v krajih z redko podrastjo, kar jim omogoča prosto gibanje. Kenguruji pojedo podobno količino hrane kot ovce, vendar je bolj učinkovito prebavijo. Ovce pretvorijo v meso sedemindvajset odstotkov (%) pojedene hrane, kenguruji pa dvainpetdeset odstotkov. Raziskovalci so ugotovili, da se vsaka vrsta kengurujev prehranjuje pretežno z določeno vrsto rastlin. Rdeči veliki kenguru poje približno šestinštirideset odstotkov trave in štiriinpetdeset odstotkov dvokaličnic, saj rad smuka liste. Ob sušnih obdobjih, ko se množica dvokaličnic občutno zmanjša, se seveda omejijo in zadovoljijo z več vrstami trave.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Groves, C. P. (2005). Wilson, D. E.; Reeder, D. M. (ur.). Mammal Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference (3rd izd.). Baltimore: Johns Hopkins University Press. str. 64 & 66. ISBN 0-801-88221-4. OCLC 62265494.
  2. Australia's Coat of Arms Arhivirano 2011-09-28 na Wayback Machine.. Pridobljeno 6. januarja 2007. (angleško)
  3. The Australian currency Arhivirano 2012-05-23 na Wayback Machine.. Pridobljeno 6. januarja 2007. (angleško)
  4. The Kangaroo symbol. Pridobljeno 6. januarja 2007. (angleško)
  5. Etymology of mammal names. Pridobljeno 7. januarja 2007.
  6. »Kangaroo - Captain Cook's Journal« (v angleščini). Project Gutenberg. Pridobljeno 31. decembra 2006.
  7. Po razširjeni legendi naj bi ime izhajalo iz aboridžinskih besed »Ne razumem vas.« (glej »Driving the Australian Outback« (v angleščini). BMW World. 1999–2005. Pridobljeno 31. decembra 2006.) Po tej legendi naj bi stotnik James Cook in naravoslovec Joseph Banks ob raziskovanju Avstralije naletela tudi na to žival. Bližnjega domačina sta vprašala, kako se bitje imenuje. Domačin je odgovoril »Kangaroo«, kar naj bi pomenilo »Ne razumem vas«. (glej tudi »Word Origins - Kangaroo« (v angleščini). wordorigins.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. februarja 2007. Pridobljeno 31. decembra 2006.)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

v angleščini