Pingvini

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pingvini
Fosilni razpon: paleocen - recentno
Pygoscelis antarctica
Pygoscelis antarctica
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Sphenisciformes
Sharpe, 1891
Družina: Spheniscidae
Bonaparte, 1831
Rodovi

Pingvíni so red (znanstveno ime Sphenisciformes) in se združujejo v eno družino (Spheniscidae). So vodne, neleteče ptice, ki živijo izključno na južni polobli. Družina pingvinov vsebuje 17 vrst, (nekateri znanstveniki jih uvrščajo v 18) vrst v šestih rodovih.

Prva ptica, ki so ji rekli pingvin, je bila velika njorka z Arktičnega morja. Ljudje so jo iztrebili v 17. stoletju.

Zgradba telesa[uredi | uredi kodo]

Pingvini so kratkovidni, zato zunaj vode ne vidijo dobro.

Najmanjši, pritlikavi pingvin zraste do višine 30 cm in med tem, ko največji, cesarski pingvin lahko zraste celo do višine 160 cm.

Gibanje[uredi | uredi kodo]

Pingvini so ptiči, vendar ne letajo. Imajo čokato telo in kratke noge, ki izraščajo iz telesa povsem zadaj, tako da na kopnem stojijo pokonci. Ravnotežje lovijo tudi s kratkim, čvrstim repom. Med prsti na nogah imajo plavalno kožico. Pri hoji prenašajo celotno težo telesa z enega podplata na drugega, zaradi česar se pri hoji zibljejo. Na snegu ali ledu se lahko dričajo po trebuhu, naprej pa se poganjajo z nogami in perutmi.

Zgradba kril[uredi | uredi kodo]

Njihova krila so se preobrazila v veslaste okončine, njihove ploske kosti niso votle, tako kot pri ostalih ptičih, ampak so polne, da so močnejše. Celotna perut je gibljiva le v ramenskem sklepu. Letalne mišice pa so enako močne kot pri ostalih pticah, saj jih potrebujejo za hitro plavanje skozi vodo.

Ohranjanje toplote[uredi | uredi kodo]

Pokriti so z gostim perjem. Pred mrazom jih ščiti debela plast podkožne maščobe. V vodi pa jih pred izgubo toplote dodatno ščiti še debela plast nepremočljivih naoljenih peres.

Gnezdenje pingvinov[uredi | uredi kodo]

Varovanje mladiča - cesarski pingvin (Aptenodytes forsteri)

Večina pingvinov gnezdi v kolonijah po več sto tisoč ptic. Gnezdo zgradijo iz trave, perja ali prodnikov. Samice znesejo eno ali dve jajci (zelo redko), pri čemer ima šibkejši mladič manj možnosti za preživetje. Valijo samci - jajce si naložijo na nart in ga prekrijejo s trebušno kožno gubo. Z jajcem na nogah celo hodijo. Valijo nepretrgoma več tednov ali celo mesecav. V tem času se ne prehranjujejo in živijo le na račun telesnih maščob. Samica se medtem odpravi lovit, in ko se sita vrne, pri valjenju zamenja samca. Dokler jim ne zrastejo nepremočljiva peresa, so mladiči povsem odvisni od staršev. Pri njih najdejo tudi zavetje in zaščito.

Vsi pingvine ne gnezdijo na zemlji. Magellanovi pingvini gnezdijo na odprtem, v plitvih brlogih, kjer so bolje zavarovani pred vremenskimi vplivi in plenilci.

Plavanje[uredi | uredi kodo]

Plavalna tehnika »delfinček« - antarktični pingvin (Pygoscelis antarctica)

So izvrstni plavalci in potapljači, ki lahko dosežejo globino do 20 m. Uporabljajo tri različne tehnike plavanja:

  • Pri prostem plavanju se zadržujejo na površini, poganjajo se s perutmi, glavo in rep pa držijo zunaj vode.
  • Med lovom plavajo pod vodo in se poganjajo s silovitimi zamahi peruti, kot bi leteli. Plen pogoltnejo kar med plavanjem, pod vodo pa se zadržijo približno minuto. Najdaljši potopi trajajo celo do 20 minut. Pod vodo so pingvini tako spretni, da jim težko kaj uide.
  •  »Delfinček« - pingvini plavajo tik pod površino in od časa do časa skočijo iz vode, da zajamejo zrak.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Pingvin je tudi maskota operacijskega sistema Linux.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]