Kukavice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Cuculiformes
Velika pegasta kukavica, Clamator glandarius
Velika pegasta kukavica, Clamator glandarius
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Cuculiformes (kukavice)
Wagler, 1830
Družine

Musophagidae
Cuculidae
Opisthocomidae

Kúkavice ali kúkavičarji (znanstveno ime Cuculiformes) so red ptic, v katerega običajno uvrščamo tri družine:

  • Musophagidae
  • Cuculidae (kukavice)
  • Opisthocomidae

Red vsebuje 151 vrst. Ornitologi razlikujejo več kot 100 različnih vrst kukavic. V Evropi in Sloveniji živi samo družina kukavic.

Pri nas poznamo dve vrsti kukavic:

Opis[uredi | uredi kodo]

Kukavica ima dolg in top rep, velika je kakor kavka; samček je zgoraj modro-siv, grlo, strani vratu in okolica golše so svetlo sive barve. Samica je podobna samčku ali pa ima po zgornji strani bolj ali manj rjasto črne prečne pasove ter rep z rjastimi lisami; spodnja stran je belkasta in temno poprek progasta. So srednje velike, telo je vitko, peruti so priostrene; dva prsta sta obrnjena nazaj, dva naprej, samec in samica sta pri večini vrst enako obarvana.

Bivališče[uredi | uredi kodo]

Najdemo jo v svetlih gozdovih, odprtih področjih z drevjem, grmovjem in živimi mejami. Živi v Evropi, Afriki in Aziji, tudi v Sloveniji; je zaščitena. Je selivka. Prezimuje v obtečajni Afriki do Kaplandije, druge pasme v srednji in južni Aziji in v vroči Afriki. Seli se maja - konec julija do sredine avgusta,v naše kraje se vrne aprila

Prehranjevanje[uredi | uredi kodo]

Hrani se z žuželkami, predvsem z gosenicami, tudi s takimi, ki imajo pekoče dlake.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Približno polovica med njimi ne vali svojih jajc, ampak so podtikovalci in jim prepustijo v skrb drugim valečim pticam. Samica oprezuje blizu primernega gnezda in čaka najmanjšo priložnost, da lahko neopaženo znese jajce v tuje gnezdo in hitro odleti. »Krušni starši« potem zvalijo in vzredijo kukavičje mladiče, ki navadno izrinejo iz gnezda druga jajca in mladiče.

Znese 16 do 22 po barvi in pisanosti zelo različnih jajc, ki se ujemajo z jajci gostitelja; na sivi, rumenkasti, zelenkasti, rdečkasti podlagi so popolnoma različno lisasta, tudi enobarvna modro-zelena ali mlečno bela. Pri duplarjih jih položi vanj s kljunom. Jajca merijo v prerezu 21,9x16,3 mm.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Veliki priročnik,
  • John Gooders (1998), Ptiči Slovenije in Evrope (risbe Alan Harris, prevod in priredba Janez Gregori, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 273),
  • Leksikon Cankarjeve založbe;
  • Meta Virant-Doberlet (1997), Živalstvo, Mladinska knjiga, str.151 Ptice Slovenije
  • Ivan Krečič - France Šušteršič, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1963, str.110