Ujede

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ujede
Navadna postovka
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Falconiformes
Sharpe, 1874
Družine

Accipitridae - jastrebi
Pandionidae - sokoli
Falconidae - ribji orli
Sagittariidae

Ujede (znanstveno ime Falconiformes) so red okrog 290 vrst ptic, kamor spadajo dnevne ptice roparice.

Klasifikacija[uredi | uredi kodo]

Klasifikacija ujed je težavna. Tradicionalno jih delimo v štiri družine znotraj enega samega reda. V Evropi pa jih pogosto delijo v dva redova, in sicer združujejo sokole in karakare v red ujed (Falconiformes; okrog 60 vrst v 4 skupinah), preostalih 220 vrst (vključno z družino Accipitridaeorli, sokoli in številni drugi) pa uvrščajo v poseben red jastrebov (Accipitriformes). Po fosilnih ostankih je poznana tudi prazgodovinska družina Horusornithidae.

Zamisel, da moramo ujede deliti v več redov izhaja iz podmene, da red morda nima skupnega prednika, ki bi si ga ne delil z drugimi pticami. Najspornejši, a tudi najbolje podprt je predlog, da družina Cathartidae niso ujede, temveč sorodnice štorkelj, ki jih uvrščamo v red močvirnikov (Ciconiiformes). Morfološki podatki pa podpirajo skupno predništvo ujed, zelo sorodne pa so jim morda tudi sove (Strigiformes).

Ameriška ornitološka zveza pušča sokole in jastrebe v redu ujed, jastrebe novega sveta (družina Cathartidae) pa se skupaj s štorkljami uvršča med močvirnike. Taka delitev sledi vplivni Sibley-Ahlquistovi taksonomiji, po kateri vse ujede spadajo v red močvirnikov, ameriški jastrebi pa naj bi predstavljali drugo vejo zunaj ujed. Čeprav slednje očitno drži, so »Ciconiiformes« sensu Sibley & Ahlquist parafiletska oz. umetna skupina in eno najšibkejših mest take razdelitve.

Kariotipska analiza kaže, da so jastrebi novega sveta resnično drugačni in da se Accipitridae razlikujejo od vseh drugih ujed, saj pri njihovih mikrokromosomih ugotovimo veliko mero združevanja s srednjevelikimi kromosomi, kar je pri pticah svojevrstna posebnost.[1][2][3] Ali ima to za veljavnost predlaganega reda Accipitriformes kakšen pomen, še ni jasno, vendarle pa dokazuje, da so jastrebi monofiletska skupina.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Ujede izvirajo iz srednjega eocena in imajo običajno ostro zakrivljen kljun z mesnato voščenico na sprednji površini, kjer sta nosnici. Krila so dolga in dokaj široka. Z njimi so ptice sposobne lebdečega letenja. Zelo hitro letijo sokoli, najhitrejši pa je sokol selec Falco peregrinus, ki pri strmoglavljenju celo preseže hitrost 320 km/h in tako velja za najhitrejšo živečo žival na svetu.

Ujede imajo močne noge in stopala z močnimi roparskimi kremplji in zadnjim krempljem. Skoraj večina ujed je mesojedih in lovi s pomočjo dobrega vida podnevi ali ponoči. Živijo zelo dolgo in njihova stopnja razmnoževanja je po navadi nizka. Povečini imajo ujede kratke noge, razen karakare, sekretarji in nekatere vrste.

Mladiči se hitro razvijejo, pred prvim poletom zanje skrbijo starši tri do osem tednov. Spolno zreli so po enem, oziroma po treh letih. Spola se vidno razlikujeta po velikosti in enozakonstvo je med pticami splošno pravilo. Pri vrstah, ki lovijo druge hitre ptiče, so po navadi samice večje od samcev.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Felipe A.K. & Jorge W. (2003). "The chromosomes of the order Falconiformes: a review" (PDF). Ararajuba 11 (1): 65–73. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2006-11-08. 
  2. ^ Boer L.E.M. (1975). "Karyological heterogeneity in the Falconiformes (Aves)". Cellular and Molecular Life Sciences 31 (10): 1138–1139. doi:10.1007/BF02326755. 
  3. ^ Concetta F. s sod. (2005). "Avian genomes: different karyotypes but a similar distribution of the GC-richest chromosome regions at interphase". Chromosome Research 13 (8): 785–793. doi:10.1007/s10577-005-1012-7.