Borovnica (grm)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Borovnica
Borovnica s plodovi
Borovnica s plodovi
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Ericales (vresovci)
Družina: Ericaceae (vresnice)
Rod: Vaccinium (vakcinij)
Vrsta: V. myrtillus
Znanstveno ime
Vaccinium myrtillus
L.

Borovníca (znanstveno ime Vaccinium myrtillus) tudi navadna borovnica, gozdna borovnica, črnica raste po gozdovih in planjavah srednje in severne Evrope. Razširjena je predvsem v predalpskem območju kot podrast v gozdovih. Razširjena je skoraj povsod po Sloveniji.

Rastišča borovnice[uredi | uredi kodo]

Borovnica raste najbolje v vlažnih, hribovskih in gorskih gozdovih. Potrebuje bolj humozna tla. Rastišča se lahko pojavljajo do višine 2000 m nad morjem. Rastišča borovnic se lahko razširjajo tudi na posekah, jasah in med redkim drevjem, kadar imajo v tleh dovolj vlage.

Oblika rasti[uredi | uredi kodo]

Borovnica raste v obliki malega, močno razvejanega, do 40 cm visokega grma s pokončnimi zelenimi vejami rastočimi pod ostrim kotom. Listi so dolgi do 2,5 cm , okroglo jajčasti, drobno nazobčanega roba, na vrhu so listi zašiljeni, imajo pa zelo kratek pecelj. Borovnice cvetijo od maja do junija, odvisno tudi od nadmorske višine, in imajo drobne zelenkaste cvetove. Zreli plodovi imajo temnomodro barvo, okrogle oblike, velikosti graha. Plod borovnice je užiten, prijetnega kiselkasto-sladkega okusa. Plodovi dozorijo v juniju in juliju.

Vsebnost plodov borovnice[uredi | uredi kodo]

Zrele borovnice vsebujejo veliko za prehrano pomembnih sestavin, kot so: