Harmonika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Harmonikar s klavirsko harmoniko

Harmonika je glasbilo, na katerega igramo s pritiskanjem na tipke in gumbe ter s stiskanjem in raztezanjem meha. S tipkovnico nadziramo ton in višino glasu. Spada med aerofone (zrakovna glasbila). Glasbenik, ki igra na harmoniko, se imenuje harmonikar.

Koncertna klavirska harmonika

Sestavni deli harmonik so:

  • meh: dovaja zrak v glasilke.
  • melodijska omarica: običajno narejena iz lesa, nahaja se na desni strani harmonike. Ko pritisnemo na tipko, odpremo ventil.
  • basovska omarica: nahaja se na levi strani harmonike, ima veliko več ventilov, ker ima tudi več gumbovima poseben gumb za izprazniti zrak iz meha, ki nam ostane pri igranju
  • registri: spremenijo barvo tona, s čimer oponašajo lahko tudi druge instrimente, sicer pa za igranje niso nujno potrebni
  • jermeni: harmoniko fiksirajo, tako da instrumentalist lažje igra. Dva jermena si igralec nadene na rame, poseben manjši jermen še poveže nahrbtna jermena med sabo. Četrti jermen služi za opasanje leve roke k basovski omarici.

Delitev harmonik[uredi | uredi kodo]

  • kromatične (s tipkami vseh celih tonov in poltonov)
  • diatonične (z gumbi celih tonov in samo nekaterih poltonov)

Primerjava med klavirsko, diatonično in kromatično harmonike[uredi | uredi kodo]

Akordeon Morino V 120 De Luxe firmy Hohner.jpg Klavirska Accordéon diatonique.jpg Diatonična Accordeon.JPG Kromatična
Tipkovnica Tipke Gumbi Gumbi
Razporeditev Toni povrsti kakor pri vseh klaviaturah oziroma v skladu z glasbeno teorijo, v dveh vrstah - celi toni v prvi in poltoni v drugi vrsti. Toni razvrščeni mešano v štirih (3 + 1) ali petih vrstah, nekateri odvisni od potega meha navzven ali navznoter (nekateri gumbi imajo dva tona) Toni razporejeni v petih ali šestih vrstah, neodvisni od potega meha navzven ali navznoter
Toni 80 basna ima 34 tipk z toni od G do E3, 120 basna pa 37 tipk z toni od F do F3, oziroma 3 oktave 3 vrste + 1 gumb: 32 gumbov z toni od ? ali 35 gumbov z toni od
3 vrste + 2 gumba: 39 gumbov z toni od ?
3 vrste + 3 gumbi: 40 gumbov z toni od ?
4 vrste: 48 gumbov z toni od ?
Registri Pri 80 basni 0, 3 ali 5 različnih registrov, pri 120 basni 10 / Podobno kot pri klavirski
Igranje Nekoliko lažje začetniško učenje zaradi razporeditve tonov, večji razmaki prstov pri prijemih ob igranju Nekoliko težje začetniško učenje, manjši razmaki prstov, saj so tudi oddaljeni toni sorazmerno blizu Kot pri diatonični
Basi Gumbi Gumbi Gumbi
Razporeditev 80 ali 120 basov v petih ali v šestih vrstah: glavni toni v 2. vrsti, drugi toni v 1. vrsti, durovi akordi v 3., molovi akordi v 4., durovi septakordi v 5. in molovi septakordi v 6. vrsti 11 basov Kot pri klavirski
Toni
Registri
Barve Enobarvne najpogosteje črna, sledijo bela in rdeča, meh navadno druge barve kot ohišje, pogosto bel, črn, moder Vzorci lesa, velikokrat narodni motivi, kot so rože (nageljni), lipov list, nasplošno pisana poslikava, meh enobarven, mavričen ali celo s kakšnim motivom (sliko) Kot pri klavirski
Velikost in teža
Dostopnost/cena
Zastopanost v Sloveniji Pretežno koncertna harmonika (primer Marko Hatlak, Luka Juhart, Tomaž Rožanec), različne manjše zasedbe, harmonikarski kvarteti in orkestri, pogosta tudi v narodnozabavni in ljudski glasbi (Ansambel bratov Avsenik, Vitezi celjski, Slovenski zvoki, Ekart) Zelo priljubljena v narodnozabavni in ljudski glasbi (Ansambel Lojzeta Slaka, Franca Miheliča, Tonija Vererberja), redkeje pri koncertiranju (Miha Debevec, Denis Novato) Koncertna harmonika, zelo redko v narodnozabavni (primer Ansambel Vagabundi, Ano ur'co al' pej dvej, nekoč tudi Ansambel Lojzeta Slaka); sicer podobno kot pri klavirski
Proizvajalci v Sloveniji 3 izdelovalci več kot 100 2

Glej tudi[uredi | uredi kodo]