Harmonika
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Harmonika je glasbilo, na katerega igramo s pritiskanjem na tipke in gumbe ter s stiskanjem in raztezanjem meha. S tipkovnico nadziramo ton in višino glasu. Poznamo tri glavne vrste harmonik:
[uredi] Primerjava klavirske, diatonične in kromatične harmonike
 Klavirska |
 Diatonična |
 Kromatična |
|
| Tipkovnica | Tipke | Gumbi | Gumbi |
|
Razporeditev
|
Toni povrsti kakor pri vseh klaviaturah oziroma v skladu z glasbeno teorijo, v dveh vrstah - celi toni v prvi in poltoni v drugi vrsti. | Toni razvrščeni mešano v štirih (3 + 1) ali petih vrstah, nekateri odvisni od potega meha navzven ali navznoter (nekateri gumbi imajo dva tona) | Toni razporejeni v petih ali šestih vrstah, neodvisni od potega meha navzven ali navznoter |
|
Toni
|
80 basna ima 34 tipk z toni od G do E3, 120 basna pa 37 tipk z toni od F do F3, oziroma 3 oktave | 3 vrste + 1 gumb: 32 gumbov z toni od ? ali 35 gumbov z toni od 3 vrste + 2 gumba: 39 gumbov z toni od ? 3 vrste + 3 gumbi: 40 gumbov z toni od ? 4 vrste: 48 gumbov z toni od ? |
|
|
Registri
|
Pri 80 basni 0, 3 ali 5 različnih registrov, pri 120 basni 10 | / | Podobno kot pri klavirski |
|
Igranje
|
Nekoliko lažje začetniško učenje zaradi razporeditve tonov, večji razmaki prstov pri prijemih ob igranju | Nekoliko težje začetniško učenje, manjši razmaki prstov, saj so tudi oddaljeni toni sorazmerno blizu | Kot pri diatonični |
| Basi | Gumbi | Gumbi | Gumbi |
|
Razporeditev
|
80 ali 120 basov v petih ali v šestih vrstah: glavni toni v 2. vrsti, drugi toni v 1. vrsti, durovi akordi v 3., molovi akordi v 4., durovi septakordi v 5. in molovi septakordi v 6. vrsti | 11 basov | Kot pri klavirski |
|
Toni
|
|||
|
Registri
|
|||
| Barve | Enobarvne najpogosteje črna, sledijo bela in rdeča, meh navadno druge barve kot ohišje, pogosto bel, črn, moder | Vzorci lesa, velikokrat narodni motivi, kot so rože (nageljni), lipov list, nasplošno pisana poslikava, meh enobarven, mavričen ali celo s kakšnim motivom (sliko) | Kot pri klavirski |
| Velikost in teža | |||
| Dostopnost/cena | |||
| Zastopanost pri nas | Pretežno koncertna harmonika (primer Marko Hatlak, Luka Juhart, Tomaž Rožanec), različne manjše zasedbe, harmonikarski kvarteti in orkestri, pogosta tudi v narodnozabavni in ljudski glasbi (Ansambel bratov Avsenik, Vitezi celjski, Slovenski zvoki, Ekart) | Zelo priljubljena v narodnozabavni in ljudski glasbi (Ansambel Lojzeta Slaka, Franca Miheliča, Tonija Vererberja), redkeje pri koncertiranju (Miha Debevec, Denis Novato) | Koncertna harmonika, zelo redko v narodnozabavni (primer Ansambel Vagabundi, Ano ur'co al' pej dvej, nekoč tudi Ansambel Lojzeta Slaka); sicer podobno kot pri klavirski |
| Proizvajalci pri nas | 3 izdelovalci | več kot 100 | 2 |
| Nekaj znanih znamk | Beltuna, Ballone Burini, Bugari Armando, Hohner, Pigini, Zupan,... | Cafuta, Kapš, Lanzinger, Kotnik, Rutar, Zupan, Železnik | Večinoma kot pri klavirskih |
[uredi]
| “ | Harmonika je inštrument, ki ima dušo - ima namreč meh. | ” |
|
—Hazemina Đonlić, dokumentarec Harmonikarji |
||
[uredi] Glej tudi
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi: Harmonika |
