Diatonična harmonika
Diatonična harmonika, pogovorno frajtonerica, sicer pa tudi gumbna harmonika ali prostotonska harmonika, je vrsta harmonike, za katero je značilno, da pri stiskanju ali vlečenju meha na neki tipki proizvaja različen ton. Pri harmonikah starejše izdelave zanihata dva jezička za vsak ton, pri novejših pa kar trije, kar vpliva na barvo zvoka. Enovrstne in dvovrstne harmonike so starejše izdelave, najnovejše pa premorejo na melodični strani celo štiri vrste gumbov. Harmonike razlikujemo tudi po razvrstitvi tonov A, B, C vrste na melodični strani, kar pogojuje način igranja. Godci so razlikovali slovensko, nemško ali štajersko uglasbitev. Najpogosteje jo uporabljajo ansambli, kot so Ansambel Lojzeta Slaka, Ansambel Franca Miheliča, Ansambel Tonija Verderberja in drugi. Veliko pa je tudi zasebnih in javnih glasbenih šol.
Diatonična harmonika je bila v osnovi ljudsko glasbilo, vendar pa so jo proizvajalci v zadnjih letih toliko dodelali, da lahko iz glasbila izvlečemo mnogo več kot samo ljudske, narodne »viže«. K temu pa so prav tako pripomogli najboljši harmonikarji, kot so Miro Klinc, Zoran Zorko, Klemen Rošer, Franc Mihelič, Brane Klavžar, Zoran Lupinc, Robi Stopar, Robert Goter ter Lojze Slak.
