Diatonična harmonika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Diatonična harmonika

Diatonična harmonika (DHA), pogovorno frajtonarca, sicer pa tudi gumbna harmonika ali prostotonska harmonika, je vrsta harmonike, za katero je značilno, da pri stiskanju meha na neki tipki proizvaja en ton, pri vlečenju pa drugega, zato diaton. Pri DHA starejše izdelave zanihata dva jezička za vsak ton, pri novejših pa kar trije, kar vpliva na barvo in ojačenje zvoka. DHA ima prednost pred klavirsko harmoniko na basnem delu, kjer ima vgrajene helikon glasilke, ki pri igranju oddajajo dovolj močan zvok, da recimo morebitni plesalci dobro slišijo ritem. Enovrstne in dvovrstne DHA so starejše izdelave, najnovejše pa premorejo na melodični strani celo štiri vrste gumbov (predvsem v Avstriji) ali celo pet (Zupan-Zorko, Rudi Poljanšek). DHA razlikujemo tudi po razvrstitvi tonov A, B, C vrste na melodični strani, kar pogojuje način igranja. Godci so razlikovali slovensko, nemško ali štajersko uglasbitev. Najpogosteje jo uporabljajo ansambli, kot so Ansambel Lojzeta Slaka, Ansambel Franca Miheliča, Ansambel Tonija Verderberja in drugi. Veliko pa je tudi javnih in zasebnih glasbenih šol.

DHA je bila v osnovi ljudsko glasbilo, vendar pa so jo proizvajalci v zadnjih letih toliko izpopolnili, da lahko iz glasbila razvijemo mnogo več kot samo ljudske, narodne »viže«. K temu pa so v Sloveniji prav tako pripomogli najboljši narodno-zabavni harmonikarji, kot so Lojze Slak, Franc Mihelič, Zoran Lupinc, Brane Klavžar, Miro Klinc, Robert Stopar, Zoran Zorko, Robert Goter, Mirko Šlibar, Klemen Rošer, Vili Marinšek... Nekateri med njimi so tudi dobri učitelji, ki so to glasbilo popeljali ob bok klasičnim instrumentom (klavir, flavta...), kjer so glasbene prvine, kot so melodija, ritem, harmonija, tempo, dinamika (http://www.liturgija.si/wp-content/uploads/2009/11/Skripta-EP-popravljena.pdf) že popolnoma jasne in zaradi tega DHA prav gotovo ne moremo več reči prostotonska harmonika ali "frajtonarca", ki je sicer nemška popačenka. Je pa še veliko ljudskih godcev, ki glasbo na DHA izvajajo "prostotonsko", tako da je večkrat iz njihovega igranja težko razpoznati, katero "vižo" sploh igrajo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]