Gutenberg-Richterjev zakon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Gutenberg-Richterjev zakon izraža odvisnost med magnitudo in številom potresov v danem zemljepisnem kraju in v danem časovnem obdobju.

\!\,{\log N} = A - b M

oziroma

\!\,N = 10^{A - b M}

kjer je:

  • \!\, N število potresov dane magnitude
  • \!\, M magnituda
  • \!\, A in \!\, b konstante

Zakon sta odkrila seizmologa Charles Francis Richter in Beno Gutenberg.

Vrednost konstante A je določena s številom potresov v danem kraju in v danem časovnem obdobju, vrednost kostante b pa z relativno pogostostjo potresov glede na magnitudo. Medtem ko se vrednost konstante A močno spreminja v odvisnosti od upoštevanega zemljepisnega območja, je konstanta b dokaj presenetljivo stabilna okoli vrednosti 1, kar pomeni, da imamo v povprečju en potres magnitude 4.0 vsakih 10 potresov magnitude 3.0 in vsakih 100 magnitude 2.0, ne glede kje in koliko časa opazujemo pojavljanje potresov.

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Gutenberg-Richterjev_zakon«