Lok (arhitektura)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik

Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo. Struktura je uporabna, ker pretvori raztezno napetost pri premoščanju razdalje v tlačno. Razširjeni gradbeni materiali, kot so kamen, beton in železova litina dobro prenašajo kompresijo, pri strižnih ali razteznih silah pa so zelo šibki.

Prve lokove so gradili Mezopotamci pred več kot štirimi tisočletji, a so jih uporabljali le občasno, večinoma za podzemne strukture. Tehniko so dodelali stari Rimljani, ki so vgrajevali lokove v zelo raznolike strukture.

Kupola je različica arkade v treh dimenzijah.

Oblike lokov[uredi | uredi kodo]

Po obliki je lok lahko:

Katerega uporabiti, je odvisno od slogovnega obdobja in kulturno-umetniškega okolja kateremu zgradba pripada.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]