Edmund Spenser

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Edmund Spenser
EdmundSpenser.jpg
Edmund Spenser
Rojstvo 1552
London
Smrt 13. januar 1599({{padleft:1599|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})
London
Državljanstvo Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo
Poklic pesnik in avtor
Podpis Edmund Spenser Signature.svg

Edmund Spenser, angleški pesnik, * 1552, London, † 13. januar 1599, London.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Edmund Spenser se je rodil v Londonu v skromni družini, študiral v Cambridgeu in se posvečal poeziji s pomočjo plemiških mecenov. Spenser je poznan tudi kot vneti nasprotnik in uničevalec irske kulture. Za časa življenja je prejel naziv kraljevi pesnik Anglije.

Dela[uredi | uredi kodo]

S Pastirjevim koledarjem (Shepard's Calendar, 1579) je Spenser sledil tradiciji idilične poezije, s sonetnim ciklom Amoretti (1591-1594) pa je vzporedno s Shakespearjem zapisal najboljše angleške renesančne sonete.

Njegovo najpomembnejše delo je nedokončani ep Vilinska kraljica (The Faerie Queen, 1590-1595), ki ga je posvetil angleški kraljici Elizabeti I. V njem je poskušal združiti tradicijo antične in viteške epike, Ariosta in Tassa. V središču dogajanja nastopajo kralj Artur in njegovi vitezi ter vilinska kraljica Gloriana.

Pripoved ima alegoričen pomen, kjer se srednjeveške prvine povezujejo z renesančnimi.

Leta 1595 je napisal pastoralno elegijo Astrophel. To je elegija za plemiča, pesnika in vojaka Sir Philipa Sidneyja.

Vplivi[uredi | uredi kodo]

Edmund Spenser je s svojimi deli vplival na poznejšo angleško poezijo, predvsem na Johna Miltona in romantike, med drugim tudi s posebno obliko stance, tako imenovano Spenserjevo kitico.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  • Kos, J. (2005): Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Str. 120.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]