Pesticid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Škropljenje s pesticidi s pomočjo letala

Pesticíd (latinsko pestis - kuga + -cid oz. cidium - umor) je sredstvo (kemikalija) za uničevanje škodljivcev na pridelovalnih površinah. Ti škodljivci so lahko žuželke (insekticidi), škodljive rastline -plevel (herbicidi), zajedalske glive - npr. rje (fungicidi). Uporabljajo jih tudi proti insektom, ki prenašajo bolezni (npr. malarija), proti podganam in drugim škodljivcem, ki ogrožajo ljudi in živali.

Zaradi agresivnega delovanja jih uporabljajo tudi kot bojne strupe npr. za uničevanje sovražnikovega pridelka oz. za ubijanje ljudi (Zyklon B).

Definicija[uredi | uredi kodo]

Definicija pesticidov po Organizaciji za prehrano in kmetijstvo (FAO) je sledeča:

Pesticid je vsaka snov ali mešanica snovi, namenjena za preprečevanje, uničevanje ali nadzorovanje kateregakoli škodljivca, vključno s prenašalci človeških ali živalskih bolezni, neželenih vrst rastlin ali živali, ki povzročajo škodo ali na kateri drugi način ovirajo proizvodnjo, obdelavo, shranjevanje, transport ali prodajo hrane, kmetijskih pridelkov, lesa in lesnih izdelkov ali živalskih izdelkov, ali pa snov, ki se lahko da živalim za nadzor žuželk, pajkovcev in drugih škodljivcev na ali v njihovih telesih. Pojem vključuje tudi snovi za uravnavanje rasti rastlin, defoliante, desikante ali snovi za redčenje sadja ali preprečevanje prezgodnjega odpadanja z dreves. Uporablja se tudi za snovi, ki se jih nanese na žitarice pred ali po žetvi z namenom preprečevanja razpadanja med shranjevanjem in transportom.[1]

Razdelitev pesticidov[uredi | uredi kodo]

Glede na tarčno skupino organizmov razdelimo pesticide na:

K pesticidom štejemo tudi sredstva, ki privabljajo (atraktanti) in odvračajo (repelenti) insekte, ptiče in sesalce s pomočjo spolnih hormonov (feromonov) ali česa drugega.

Učinki na okolje[uredi | uredi kodo]

Priprava nevarnega pesticida za uporabo v ZDA

Uporaba pesticidov poraja številne polemike. Okoli 98 % celotne količine insekticidov in 95 % herbicidov dosežejo druga mesta kot pa tarčne vrste, in sicer poleg raznih vrst organizmov tudi zrak, vodo in kopno.[2] Veter lahko torej raznese pesticide kot aerosolne delce v oddaljene kraje, so eden izmed pomembnih vzrokov onesnaženja vode, nekateri pa kot trajni organski onesnaževalci (polutanti) prispevajo k onesnaženju kopna.

Poleg naštetega pesticidi zmanjšujejo biodiverziteto, fiksacijo dušika[3] in populacijo opraševalcev,[4][5][6] uničujejo življenjske prostore oz. habitate (še posebej tistih od ptic)[7] in so zelo nevarni za ogrožene vrste[2]. Škodljivci lahko razvijejo odpornost (rezistenco), kar terja razvoj in uporabo novih pesticidov. Po drugi strani se lahko uporabi večjo količino pesticida, vendar to hkrati še poslabša problem onesnaženja okolja.

Zastrupitve s pesticidi[uredi | uredi kodo]

Opozorilna tabla o potencialni izpostavljenosti strupenemu pesticidu

Mnogi pesticidi delujejo škodljivo na človeka,[8] pri katerem lahko povzročijo akutne ali kronične zastrupitve. Pogostejše so v državah v razvoju, kjer znaša incidenca od 17-180 primerov na 100.000 ljudi, visoke stopnje pa so prisotne tudi v državah, kjer so pesticidi uporabljeni tudi v samomorilne namene, kot je npr. Šri Lanka. V Sloveniji je incidenca nizka.[9]

Glede na način delovanja razdelimo pesticide na štiri skupine:[9]

Razen zgoraj omenjenih obstajajo tudi pesticidi, ki povečajo oksidativne procese v organizmu, kot je dinitrofenol, ki so v Sloveniji prepovedani.[9]

Najhujši primer nesreče zaradi zastrupitve s pesticidi je Bhopalska nesreča, pri kateri je iz industrijskega obrata v zrak ušlo okoli 40 ton metil izocianata (MIC), kemičnega intermediata v sintezi nekaterih karbamatnih pesticidov. Zaradi strupenega plina je takoj umrlo okoli 2.300 ljudi, celokupno pa okoli 15.000 ljudi.[10][11]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Food and Agriculture Organization of the United Nations. (2002). International Code of Conduct on the Distribution and Use of Pesticides. Pridobljeno dne 2011-03-09.
  2. ^ 2,0 2,1 Miller, G.T. (2004). Sustaining the Earth, 6. izdaja. Kalifornija: Thompson Learning, Inc. Pacific Grove, str. 211-216.
  3. ^ Rockets, R. (2007). "Down On The Farm? Yields, Nutrients And Soil Quality". Scienceagogo.com. Pridobljeno 2011-03-13.
  4. ^ Wells, M (11. marec 2007). "Vanishing bees threaten U.S. crops". www.bbc.co.uk (London). Pridobljeno dne 2011-03-13. 
  5. ^ Haefeker, W (2000-08-12). "Betrayed and sold out – German bee monitoring". Pridobljeno dne 2011-03-13. 
  6. ^ Zeissloff, E (2001). "Schadet imidacloprid den bienen". Pridobljeno dne 2011-03-13.  (v nemščini)
  7. ^ Palmer W.E., Bromley P.T. in Brandenburg R.L. "Wildlife & pesticides - Peanuts". North Carolina Cooperative Extension Service. Pridobljeno 2011-03-13.
  8. ^ Varagić, V.M. & Milošević, M.P. (1997). Farmakologija, 13. izdaja. Beograd: Elit - Medica, str. 638. (v srbščini)
  9. ^ 9,0 9,1 9,2 Markota, A. & Sinkovič, A. (2008). »Zastrupitev s pesticidi«. Medicinski razgledi 48 (1-2): 78.
  10. ^ "1984: Hundreds die in Bhopal chemical accident". On This Day: 3 December. 3. december 1984. Pridobljeno dne 2011-03-13. 
  11. ^ "Industrial Disaster Still Haunts India – South and Central Asia – msnbc.com". 2. december 2009. Pridobljeno dne 2011-03-13. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]