Monsunsko podnebje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Monsunsko podnebje je dobilo svoje ime po stalnih vetrovih monsunih, ki poleti pihajo z morja na kopno in prinašajo padavine, pozimi pa obratno. Deževna in sušna doba sta torej izraziti.

Podnebni diagram za Čitagong (Bangladeš) - zgled
J F M A M J J A S O N D
 
 
5
 
26
13
 
 
28
 
28
15
 
 
64
 
31
19
 
 
150
 
32
23
 
 
264
 
32
24
 
 
533
 
31
25
 
 
597
 
30
25
 
 
518
 
30
24
 
 
320
 
31
24
 
 
180
 
31
23
 
 
56
 
29
18
 
 
15
 
26
14
povprečne temperature v °C
skupno padavin v mm
vir: BBC [1]


Temperature monsunskega podnebja so odvisne od geografske širine.

Monsunski vetrovi[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Monsun.

Monsunski vetrovi ali monsuni so posledica različnega segrevanja velikanske azijske celine na eni in južneje ležečega morja na drugi strani. Poleti se celina segreje veliko bolj kot morje in nad njo nastane nizek zračni pritisk. Vetrovi zato pihajo s hladnejšega morja na bolj segreto kopno. Ker prihajajo iznad morja, prinašajo vlažen zrak in obilne padavine. Največ jih pade tam, kjer vlažne zračne gmote trčijo na prve gorske pregrade.

Poletni monsun je za države Južne in Jugovzhodne Azije pravi blagoslov, saj izsušenim poljem prinaša nujno potrebno vodo. Pozimi je ravno obratno. Azijska celina se ohladi veliko bolj kot morje in nad njo nastane visok zračni pritisk. Vetrovi pihajo z ohlajenega kopna na veliko bolj segreto morje.

Zimski monsun je suh in hladen.