Rimska umetnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Začetki Rimske umetnosti segajo v 3. stol. pr. Kr., VRH je dosegla v 1. stol. pr. Kr., PROPAD 476 po Kr.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

  • Vpliv grške arhitekture = STEBRI
  • Vpliv etruščanske umetnosti = LOKI
  • Kompozitivni ali sestavljeni stebrni red
  • Rimska svetišča so stala sredi mesta, na trgu oz. forumu
  • Svetišča so imela kvadraten tloris
  • Stavbe s središčno zasnovo
  • Prvina je bila stena
  • Templji imajo globoko stebriščno predverje (glej Panteon)
  • Templji imajo sakralni prostor, kjer je stala podoba boga = CELA
  • Razvili so kupolno in obočno gradnjo
  • Stebri in slopi so bili povezani z arhitravi in arkadami
  • ARHITRAV = glavna kamnita greda nad kapiteli antičnih stebrov
  • ARKADA = lok nad dvema stebroma/slopoma

Novi stavbni tipi:

  • Terme (javna kopališča)
  • Teater (polkrožno gledališče)
  • Amfiteater (nastane iz dveh polkrožnih gledališč)
  • Domus (tip mestne hiše; „Domus Aures“)
  • Insula (tip manj ugledne hiše; “Hadrianova vila”)
  • Kloaka (podzemeljski kanal za odvajanje nesnage v mestih)
  • Viadukt (most čez globel)
  • Akvedukt (most za oskrbo mest z vodo ali za namakanje)

Znan arhitekt: Vitruvij Forum Romanum (na njem bazilika, kurije, templji, slavoloki, knjižnice, prodajalne, kipi) Kurija = rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj Kongregacija = najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi

Panteon[uredi | uredi kodo]

  • Ima centralen tloris
  • Pročelje spominja na grški tempelj (pročelje je iz korintskih stebrov)
  • Ima kupolo (ponazarja vesolje)
  • Ima kasetiran strop
  • Na vrhu je odprtina ali „oculus“ (skozi prihaja svetloba, ponazrja pa božansko sonce)
  • V notranjosti templja so niše
  • Stena je zaprta, brez oken
  • Osnovni gradbeni material – MALTA

Bazilika[uredi | uredi kodo]

  • Vzdolžna pravokotna dvorana
  • Longitudinalen tloris
  • 3 ladje; glavna je višja od stranskih
  • Funcika: za razsojevanje, trgovanje, ...
  • Poznamo „Trajanovo baziliko“

Slavolok[uredi | uredi kodo]

  • Titov = 1 lok
  • Septimij Severjev = 3 loki
  • Konstatinov = 3 loki
  • Je znak zmage in slave
  • Skozenj so hodili kot znak zmagoslavja
  • Najprej so bili leseni, kasneje so jih zamenjali kamniti slavoloki (so se bolj obdržali)
  • Poznamo tudi stebre, kot znak zmagoslavja oz. Veličastja – „Trajanov steber“

Kiparstvo[uredi | uredi kodo]

  • Portretno kiparstvo (celotni, dopasni, doprsni (ali busto) portret)
  • Reliefi (zgodovinski, mitološki) so bili pripovedno bogati in so služili za okras oltarjev, slavolokov, stebrov, sarkofagov in slonokoščeni plastki)
  • Ara pacisi = oltar miru
  • Rahlo spominja na Pergamonski oltar
  • Helenistični vpliv (girlanda = vitični okras)
  • Prizor povorke, sprevodi
  • Teme so realistične in alegorične (prispodobe)

Slikarstvo[uredi | uredi kodo]

@ Vazno, stensko, mozaiki, ...
@ Obsežne stenske poslikave v Pompejih in Herkulanumu
@ Glavne zvrsti:
- Zgodovinsko slikarstvo
- Portretno
- Žanrsko (mitološki motivi)
- Krajina
- Tihožitje

@ Razpoloženjske kompozicije = doseči vtis naključnosti v držah oseb, pričarati vtis pokrajinske prostranosti, doseči iluzijo poglabljanja prostora

@ 2 principa upodabljanja:
- Dionistično (pijančevanje, kaotično iskanje ekstaze, ...)
- Apolinično (umirjeno, skladno, dobro ...)
@ VILA MISTERIJEV
- 29 prizorov o obredih Dionizovega kulta

- Bitka pri Issu 4 POMPEJANSKI SLOGI: - Slog marmornatih plošč = imitirajo marmot (2. stol. pr. Kr.) - Arhitekturni slog = arhitekturni členi so naslikani tako, da razdelijo steno v polja, za realinim prostorom je še poslikava - 2. arhitekurni slog = še bolj dodelan, jasnejši, prozori so svobodni, perspektivični in iluzionistični triki, linearna perspektiva s poglobljenim prostorom, figure dajejo občutek gibanja (1. stol. pr. Kr.) - Krajinski slog = več poglobljenega prostora v smislu krajine (1. stol. po Kr.)