Rimska umetnost

Začetki Rimske umetnosti segajo v 3. stol. pr. Kr., VRH je dosegla v 1. stol. pr. Kr., PROPAD 476 po Kr.

Arhitektura

• Vpliv grške arhitekture = STEBRI
• Vpliv etruščanske umetnosti = LOKI
• Kompozitivni ali sestavljeni stebrni red
• Rimska svetišča so stala sredi mesta, na trgu oz. forumu
• Svetišča so imela kvadraten tloris
• Stavbe s središčno zasnovo
• Prvina je bila stena
• Templji imajo globoko stebriščno predverje (glej Panteon)
• Templji imajo sakralni prostor, kjer je stala podoba boga = CELA
• Razvili so kupolno in obočno gradnjo
• Stebri in slopi so bili povezani z arhitravi in arkadami
• ARHITRAV = glavna kamnita greda nad kapiteli antičnih stebrov
• ARKADA = lok nad dvema stebroma/slopoma

Novi stavbni tipi:

• Terme (javna kopališča)
• Teater (polkrožno gledališče)
• Amfiteater (nastane iz dveh polkrožnih gledališč)
• Domus (tip mestne hiše; „Domus Aures“)
• Insula (tip manj ugledne hiše; “Hadrianova vila”)
• Kloaka (podzemeljski kanal za odvajanje nesnage v mestih)
• Viadukt (most čez globel)
• Akvedukt (most za oskrbo mest z vodo ali za namakanje)

Znan arhitekt: Vitruvij Forum Romanum (na njem bazilika, kurije, templji, slavoloki, knjižnice, prodajalne, kipi) Kurija = rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj Kongregacija = najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi

Panteon

• Ima centralen tloris
• Pročelje spominja na grški tempelj (pročelje je iz korintskih stebrov)
• Ima kupolo (ponazarja vesolje)
• Ima kasetiran strop
• Na vrhu je odprtina ali „oculus“ (skozi prihaja svetloba, ponazrja pa božansko sonce)
• V notranjosti templja so niše
• Stena je zaprta, brez oken
• Osnovni gradbeni material – MALTA

Bazilika

• Vzdolžna pravokotna dvorana
• Longitudinalen tloris
• 3 ladje; glavna je višja od stranskih
• Funcika: za razsojevanje, trgovanje, ...
• Poznamo „Trajanovo baziliko“

Slavolok

• Titov = 1 lok
• Septimij Severjev = 3 loki
• Konstatinov = 3 loki
• Je znak zmage in slave
• Skozenj so hodili kot znak zmagoslavja
• Najprej so bili leseni, kasneje so jih zamenjali kamniti slavoloki (so se bolj obdržali)
• Poznamo tudi stebre, kot znak zmagoslavja oz. Veličastja – „Trajanov steber“

Kiparstvo

• Portretno kiparstvo (celotni, dopasni, doprsni (ali busto) portret)
• Reliefi (zgodovinski, mitološki) so bili pripovedno bogati in so služili za okras oltarjev, slavolokov, stebrov, sarkofagov in slonokoščeni plastki)
• Ara pacisi = oltar miru
• Rahlo spominja na Pergamonski oltar
• Helenistični vpliv (girlanda = vitični okras)
• Prizor povorke, sprevodi
• Teme so realistične in alegorične (prispodobe)

Slikarstvo

@ Vazno, stensko, mozaiki, ...
@ Obsežne stenske poslikave v Pompejih in Herkulanumu
@ Glavne zvrsti:
- Zgodovinsko slikarstvo
- Portretno
- Žanrsko (mitološki motivi)
- Krajina
- Tihožitje

@ Razpoloženjske kompozicije = doseči vtis naključnosti v držah oseb, pričarati vtis pokrajinske prostranosti, doseči iluzijo poglabljanja prostora

@ 2 principa upodabljanja:
- Dionistično (pijančevanje, kaotično iskanje ekstaze, ...)
- Apolinično (umirjeno, skladno, dobro ...)
@ VILA MISTERIJEV
- 29 prizorov o obredih Dionizovega kulta

- Bitka pri Issu 4 POMPEJANSKI SLOGI: - Slog marmornatih plošč = imitirajo marmot (2. stol. pr. Kr.) - Arhitekturni slog = arhitekturni členi so naslikani tako, da razdelijo steno v polja, za realinim prostorom je še poslikava - 2. arhitekurni slog = še bolj dodelan, jasnejši, prozori so svobodni, perspektivični in iluzionistični triki, linearna perspektiva s poglobljenim prostorom, figure dajejo občutek gibanja (1. stol. pr. Kr.) - Krajinski slog = več poglobljenega prostora v smislu krajine (1. stol. po Kr.)