Vincenzo Bellini
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vincenzo Salvatore Carmelo Francesco Bellini, italijanski romantični operni skladatelj, * 3. november 1801, Catania, Sicilija, † 23. september 1835, Puteaux pri Parizu, Francija.
Vsebina |
[uredi] Življenje
Rojen je bil v glasbeni družini. Prve korake v svet glasbe je pridobil od svojega deda, leta 1819 pa je začel študirati glasbo na konservatoriju v Neaplju pri tedaj znamenitem mojstru Niccoli Zingarelliju. Tam je spoznal dijaka Florima, s katerim sta postala odlična prijatelja in se skupaj navduševala nad operno umetnostjo. V konservatoriju je doživela premiero tudi Bellinijeva prva opera. Drugo opero je krstil leto kasneje v znamenitem neapeljskem gledališču Teatro San Carlo. Opera je bila lepo sprejeta, zato je dobil ponudbo, da napiše novo operno delo za samo milansko Scalo. Tam se je srečal z libretistom Romanijem, s katerim sta ustvarila več opernih uspešnic. Bellini je postal znan operni skladatelj, ki so mu bila odprta vsa vrata v svet umetnosti in slave. Prijateljeval je s tedaj najbolj znanimi pevci in skladatelji. V Milanu je ostal pet let, nato pa je oktobra 1833 odšel v Pariz. Tam se je osebno seznanil z Rossinijem, ki je vodil Italijansko gledališče; veliki skladatelj ga je vzel pod svoje okrilje. V vili v Puteauxu pri Parizu je umrl, leta 1876 pa so njegove posmrtne ostanke prenesli v rodno Catanijo, v tamkajšnjo katedralo.
[uredi] Opere
Bellini je bil mojster belkanta. Napisal je deset oper:
- Adelson in Salvini (1825)
- Bianca in Fernando (1826)
- Pirat (tudi Morski razbojnik) (1827)
- Tujka (1829)
- Zaira (1829)
- Capuleti in Montegi (1830)
- Mesečnica (1831)
- Norma (1831)
- Beatrice di Tenda (1833)
- Puritanci (1835)
[uredi] Glasbeni primer
samospev Vaga luna che inargenti v interpretaciji Luciana Pavarottija [1]
[uredi] Glej tudi
- seznam italijanskih skladateljev
- seznam romantičnih skladateljev
- seznam opernih skladateljev
- Arnaldo Fraccaroli
 |
Ta biografski članek o skladatelju je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
