Umberto Eco

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Umberto Eco
Zahodna filozofija
Filozofija 20. / 21. stoletja
Umberto Eco 01.jpg
Umberto Eco maja 2005
Ime Umberto Eco
Šola/tradicija kontinentalna filozofija
Glavna zanimanja literarna kritika, semiotika
Pomembne ideje (opera aperta)

Umberto Eco, italijanski filozof, jezikoslovec in pisatelj, * 5. januar 1932, Alessandria, Italija.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Eco je bil rojen v mestu Alessandria v Italiji. Njegov oče Giulio je bil računovodja preden so ga vpoklicali v tri vojne. Med 2. svetovno vojno se je Umberto skupaj z mamo Giovanno preselil v majhno vas v Piemontskih gorah.

Njegov priimek je akronim za ex caelis oblatus (lat: dan z nebes), ki je prvič bil dan njegovemu dedu.[1]

Po doktoratu iz srednjeveške filozofije in literature (Tomaž Akvinski) leta 1954 je bil najprej zaposlen na RAI v kulturnem uredništvu televizije, kasneje je med drugim predaval estetiko na fakultetah v Torinu in Milanu, kamor se je po poroki septembra 1962 z nemško učiteljico umetnosti Renate Ramge preselil, ter semiotiko na univerzi v Bologni. Na številnih univerzah, na katerih je predaval, so mu podelili tudi častne doktorate. Svetovno znan pisatelj je postal s prvencem Ime rože (1980).

Delo[uredi | uredi kodo]

Je priznani semiotik in medievalist. Nekatere ugotovitve v njegovem znanstvenem delu (Odprto delo, Odsotna struktura, Razprava o splošni semiotiki, Umetnost in lepota v srednjeveški estetiki, Moje interpretacije, Interpretacija in nadinterpretacija) so vplivale tudi na njegove romane: Ime rože, Foucaultovo nihalo, Otok prejšnjega dne in Baudolino. V njih je opazna postmodernistična predpostavka, da novo v literaturi ni več možno, mogoče pa je iz delčkov (literarne) tradicije sestaviti nove kombinacije in tako prenavljati dediščino oziroma vzpostaviti dialog literature z literaturo. Ecovi romani združujejo literarne aluzije in jezikovno znanje, oblikovano v različna družbena, zgodovinska in filozofska sporočila.

Romani[uredi | uredi kodo]

  • Ime rože (Il nome della rosa, 1980)
  • Foucaultovo nihalo (Il pendolo di Foucault, 1988)
  • Otok prejšnjega dne (L'isola del giorno prima, 1994)
  • Baudolino (Baudolino, 2000)
  • Skrivnostni plamen kraljice Loane (La misteriosa fiamma della regina Loana, 2004)
  • Praško pokopališče (Il cimitero di Praga, 2010)

Filozofska dela[uredi | uredi kodo]

  • Il problema estetico in San Tommaso (1956)
  • "Sviluppo dell'estetica medievale", v Momenti e problemi di storia dell'estetica (1959 )
  • Opera aperta (1962, rev. 1976)
  • Diario Minimo (1963)
  • Apocalittici e integrati (1964)
  • Le poetiche di Joyce (1965)
  • Il costume di casa (1973)
  • Trattato di semiotica generale (1975)
  • Il Superuomo di massa (1976)
  • Dalla periferia dell'impero (1977)
  • Lector in fabula (1979)
  • Sette anni di desiderio (1983)
  • Postille al nome della rosa (1983)
  • Semiotica e filosofia del linguaggio (1984)
  • I limiti dell'interpretazione (1990)
  • Interpretation and Overinterpretation (1992)
  • Iskanje popolnega jezika v evropski kulturi (La ricerca della lingua perfetta nella cultura europea, 1993)
  • Šest sprehodov skozi pripovedne gozdove (Sei passeggiate nei boschi narrativi, )
  • Incontro - Encounter - Rencontre (1996 - v italjanščini, francoščini in angleščini)
  • In cosa crede chi non crede? (skupaj z Carlo Maria Martini, 1996 )
  • Cinque scritti morali (1997)
  • Kant e l'ornitorinco (1997)
  • Serendipities: Language and Lunacy (1998)
  • Il secondo diario minimo (1994)

Navodila[uredi | uredi kodo]

  • Kako napišemo diplomsko nalogo (Come si fa una tesi di laurea, 1977)

Za otroke[uredi | uredi kodo]

(ilustracije: Eugenio Carmi)

  • La bomba e il generale (1966, rev. 1988 - prevaja se kot: Bomba in general)
  • I tre cosmonauti (1966 - prevaja se kot: Trije astronavti)
  • Gli gnomi di Gnu (1992)

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]



Napaka pri navajanju: Na tej strani obstajajo oznake <ref>, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici}} (glej stran pomoči).