Enotri
Arkadi (alternativno ime) | |
|---|---|
| Regije z večjim številom pripadnikov | |
 Kalabrija Bazilikata Kampanija (Cilento, Vallo di Diano in del Valle del Sele) | |
| Jeziki | |
| italski jezik | |
| Sorodne etnične skupine | |
| Joni, Bruzi, Lukani in lokalna ljudstva |
Enotri so bili staro italsko pleme, naseljeno v južni Italiji od Pestruma do južne Kalabrije. V 6. stoletju pr. n. št. so Enotre absorbirala druga italska plemena. Njihovo grško ime Enotres (Οἴνωτρες) lahko pomeni "Enotrovo ljudstvo" ali "ljudstvo iz vinske dežele Enotrije (Οἰνωτρία)".
Po Pavzaniju, Dioniziju iz Halikarnasa in Evzebiju je Enotrija dobila ime po Enotru, najmlajšem od petdesetih Likaonovih sinov, ki so se tja preselili iz Arkadije na Peloponezu v Grčiji.[1][2][3] Po Antoninu Liberalu in Helaniku z Lesbosa je njihovo selitev sprožila selitev Elimov na Sicilijo.[4] Grški priseljenci s prvimi stabilnimi kolonijami, kot je Metapont, ustanovljen na domačem Metabonu, so Enotre potisnili v notranjost polotoka. S teh položajev so začeli "obrabno vojno" z grškimi kolonijami n jih večkrat izropali. Od 5. stoletja pr. n. št. so Enotri izginjali pod pritiskom Oskov in Lukanov. Vergilij jih omenja kot naseljence v Hesperiji, "katerih potomci zdaj svojo deželo imenujejo Italija".[5] Na splošno so prikazani kot pripadniki Pelazgov.[6] Plinij starejši omenja, da "...nasproti Veliji stojita Poiitia in Isacia, obe znani pod istim imenom Enotrides, kar dokazuje, da so Italijo nekoč posedovali Enotrii".[7]
Etnonim Enotri bi lahlo bil izpeljan iz grške besede οἶνος (oinos), vino,[8] saj so Enotri naseljevali ozemlje, bogato z vinogradi. Enotrija se je razširila na celotno južno Italijo.[9]
Jezik in izvor[uredi | uredi kodo]
Po tradicionalističnem pogledu Enotri predstavljajo južno vejo zelo stare in drugačne etno-jezikovne plasti od proto-latinske, ki naj bi zavzemala območje Tirenskega morja od Ligurije do Sicilije (ligurska/sikanska plast).[10]
Včasih so mislili, da so Enotri morda govorili predindoevropski jezik. Leta 1991 so v starodavni enotrijski naselbini Tortora v Kalabriji odkrili napise iz 6. ali 5. stoletja pr. n. št., ki so razkrili, da so Enotri govorili italski jezik.[11][12]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Pausanias, Description of Greece, Arcadia, 8.3.5 (Theoi Project)
- ↑ Dionysius of Halicarnassus, Roman Antiquities. Book I, 11-13 (LacusCurtius)
- ↑ Eusebius, Chronography, 102 (topostext Project)
- ↑ Dionysius of Halicarnassus, Roman Antiquities. Book I, 22 (LacusCurtius)
- ↑ Virgil (2006). The Aeneid. New York: Penguin Classics. str. 65. ISBN 9780143105138.
- ↑ Le Glay, Marcel. (2009). A history of Rome. Wiley-Blackwell. ISBN 978-1-4051-8327-7.
- ↑ Pliny the Elder. Natural History, 3.85
- ↑ Henry George Liddell, Robert Scott. οἶνος A Greek-English Lexicon. Perseus.
- ↑ McGee, Harold. On Food and Cooking: The Science and Lore of the Kitchen. Simon and Schuster, 2004, ISBN 0-684-80001-2, str. 716.
- ↑ Sciarretta, Antonio (2010). Toponomastica d'Italia. Nomi di luoghi, storie di popoli antichi. Milano: Mursia. str. 174–194. ISBN 978-88-425-4017-5.
- ↑ Lazzarini, Letizia; Poccetti, Paolo (2001). Il mondo enotrio tra VI e V secolo a. C. L'iscrizione paleoitalica da Tortora. Loffredo Editore. ISBN 9788880968825.
- ↑ Mollo, Fabrizio (2001). Archeologia per Tortora: frammenti dal passato. Potenza: Societa Tipografica Ed.