Niccolò Paganini

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Niccolò Paganini, italijanski violinist, violist, kitarist in skladatelj, * 27. oktober 1782, Genova, † 27. maj 1840, Nica.

Niccolò Paganini

Paganini je eden največjih violinistov vseh časov, njegovo ime pa se je že skoraj spremenilo v legendo. Njegov vpliv na razvoj violinske izvajalske tehnike je brez primere. S petimi leti se je začel učiti igranja na mandolino pri svojem očetu (Antonio Paganini), s sedmimi je začel igrati violino, z osmimi leti pa skladati. Prvič je kot violinist javno nastopil z 12-imi leti, kmalu je zaslovel in posledica hitrega uspeha je bila, da se je že s 16-imi leti pričel vdajati pijači in igram na srečo. Njegovo kariero je rešila neznana plemkinja, ki ga je odpeljala na svoje posestvo, kjer je ostal 3 leta in naprej vadil violino.

V glasbeni javnosti se je ponovno pojavil s 23-imi leti in kmalu osvojil najpomembnejše evropske odre, koncertiral je v Milanu, na Dunaju, v Parizu, Londonu itd. Igral je na Guarnerijevo violino, imenovano Cannone.

Zložil je 6 violinskih koncertov, mnogo sonat, kapričev in druge godalne komorne glasbe. Umrl je zaradi raka na žrelu.

Vsebina

[uredi] Priznanja

Izvoljen je bil za častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani[1].

[uredi] Umetniška dela v povezavi s Paganinijem

[uredi] Viri in opombe

  1. ^ Primož Kuret: Haydn, Beethoven, Paganini in Metternich - častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani, v Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860, 31-2.

[uredi] Glej tudi


Osebna orodja
Imenski prostori

Različice
Dejanja
Navigacija
Občestvo
Podpora
Tiskanje/izvoz
Pripomočki
V drugih jezikih