Giacomo Leopardi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Giacomo Leopardi

Giacomo Leopardi, italijanski romantični pesnik, * 29. junij 1798, Recanati v Markah, Italija, † 14. junij 1837, Neapelj, Italija.

Pisal je pesmi, v katerih prevladuje pesimizem in romantično svetobolje (npr. Sam sebi, Neskončnost, Večer na dan praznika ...). Velja za najpomebnejšega italijanskega pesnika po Petrarci.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Pripadal je obubožanemu plemiškemu rodu, prepuščen je bil strogi vzgoji matere in očeta. Nesrečen je bil tudi zaradi telesne iznakaženosti (grbavost in bolehnost) in osamljenosti. Zato je veliko časa preživel v bogati očetovi knjižnici (20.ooo knjig). Oklenil se je študija in se že zelo mlad temeljito naučil latinščine, grščine, pozneje pa še hebrejščine, francoščine, španščine in angleščine.

Delo[uredi | uredi kodo]

Naslovnica Leopardijeve zbirke, 1835.
  • pesniška zbirka Canti (slov. Spevi)

Citat[uredi | uredi kodo]

Starost je največje zlo, saj oropa moškega vseh užitkov, hkrati pa mu ohrani poželenje in s tem prinese vse možne žalosti.

Pa vendar se možje bojijo smrti in hrepenijo po starosti.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]