Korporativizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Korporativizem (iz latinske besede corpus, "telo") je družbeno- politični sistem organiziranja družbe, ki družbene dejavnike združuje v skupine ali korporacije glede na njihove skupne interese. Temelji na teoriji med družbo in telesom, kjer ima vsak organ v družbi svoj namen in funkcijo, da se ohrani ravnovesje v družbi. Povezan je s sociološkim konceptom strukturalnega funkcionalizma, korporativistični način organiziranja družbe pa lahko najdemo v ideologijah absolutizma, kapitalizma, konservatizma, fašizma in drugih.

Vrste korporativizma[uredi | uredi kodo]

Krščanski korporativizem[uredi | uredi kodo]

Začetki korporativizma segajo v leto 1881, ko je Papež Leon XIII. teologom in drugim mislecem časa naročil študijo o korporativizmu. S poslanico "De rerum novarum" so podprli trgovinske sindikate, da bi zmanjšali vpliv radikalnih in Marksističnih sindikatov.

Absolutistični korporativizem[uredi | uredi kodo]

Fašistični korporativizem[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]