Dinarski svet

Dinarski svet je ena od štirih geografskih makroregij Slovenije. Razprostira se na zahodnem, južnem in jugovzhodnem delu države.

Značilnost makroregije je prisotnost zakraselega sveta, ki je del Dinarskega gorstva ter obširnih gozdnatih planot.

Dinarski svet se deli na dve submakroregiji:

visoki dinarski svet in
nizki kraški svet.

Med tipi pokrajin prevladujejo:

dinarske planote
dinarska podolja in ravniki.

Značilne dinarske kraške planote so Trnovski gozd, Snežnik, Bloke, Suha krajina. Med podoliji, bogatih s kraškimi polji in rekami ponikalnicami, so značilni Notranjsko, Ribniško-Kočevsko in Dolenjsko podolje.

Geologija[uredi | uredi kodo]

Med kamninami so prisotne karbonatne kamnine, predvsem apnenec in dolomit, ponekod se pojavi tudi fliš. Zakraselo območje Dinarskega gorstva se nadaljuje tudi v sredozemsko makroregijo.

Položaj dinarskih planot tvori naravno pregrado med Panonsko nižino in Jadranom, ki sili vlažne zračne mase k dviganju, povzroči na zahodni strani gorstev nadpovprečne količine padavin. Hkrati predstavljajo gorstva tudi mejo med celinskim in sredozemskim podnebjem. Največ padavin je v hladni polovici leta, predvsem novembra, decembra in januarja, najmanj pa julija in avgusta.

Delitev[uredi | uredi kodo]

Po Gamsovi pokrajinsko-ekološki členitvi Slovenije, se opredeljuje dinarski svet tudi kot Dinarskokraška Slovenija, ki leži pretežno na jugu Slovenije.

Glede na značilnosti se dinarski svet nadalje deli na: