Predsednik Republike Slovenije
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Slovenija |
 Članek je del serije: |
|
|
|
Druge države |
Predsednik Republike Slovenije je najvišji politični funkcionar v Sloveniji, ki »predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil« (102. člen ustave Republike Slovenije). Prvi predsednik je bil Milan Kučan, trenutno pa mesto presednika zaseda Danilo Türk.
Vsebina |
[uredi] Predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije (1974 - 1991)
 |
Nekateri podatki v tem članku ali razdelku so morda napačni. |
Funkcija predsednika je bila uvedena leta 1974 z Ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Naziv se je imenoval Predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije. Ta naziv ukinjen, ko je bil z novo ustavo, sprejeto 23. decembra 1991, uradno vpeljan novi, ki je v veljavi še danes: Predsednik Republike Slovenije.
[uredi] Seznam predsednikov Predsedstva SR Slovenije
| Ime | Začetek opravljanja funkcije | Konec opravljanja funkcije | Stranka | |
| 1 | Sergej Kraigher | 1974 | 1979 | Zveza komunistov Slovenije |
| 2 | Viktor Avbelj-Rudi | 1979 | 1982 | Zveza komunistov Slovenije |
| 3 | France Popit | 1982 | 1988 | Zveza komunistov Slovenije |
| 4 | Janez Stanovnik | 1988 | 1990 | Zveza komunistov Slovenije |
| 5 | Milan Kučan | 1990 | 1991 | Združena lista socialnih demokratov |
[uredi] Predsednik Slovenije (1991 - danes)
Funkcija presednika Slovenije je bila ustanovnjena 23. decembra 1991, ko je Narodna skupščina sprejela Ustavo republike Slovenije. Ta funkcijo precej omejuje, tako da je predsedovanje bolj kot ne reprezentativno. Med ostalimi pristojnosmi predsednika je le-ta tudi vrhovni poveljnik slovenske vojske. Predsednik je direktno izvoljen iz strani državljanov, ki so volilni upravičenci, vsakih 5 let. Vsak državljan, star vsaj 18 let lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat.
Glej Seznam predsednikov Republike Slovenije.
[uredi] Ustava Republike Slovenije o predsedniku
V URS se členi 102-109 nanašajo na predsednika.
[uredi] 102. člen
(funkcija predsednika republike)
Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.
[uredi] 103. člen
(volitve predsednika republike)
Predsednik republike se izvoli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah.
Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov.
Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Če se mandatna doba predsednika republike izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja, mu mandat preneha šest mesecev po prenehanju vojnega ali izrednega stanja.
Za predsednika republike je lahko izvoljen le državljan Slovenije.
Volitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora. Predsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika.
[uredi] 104. člen
(prisega predsednika republike)
Pred nastopom funkcije izreče predsednik republike pred državnim zborom naslednjo prisego:
Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.
[uredi] 105. člen
(nezdružljivost funkcije predsednika republike)
Funkcija predsednika republike je nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.
[uredi] 106. člen
(nadomeščanje predsednika republike)
V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika republike začasno opravlja predsednik državnega zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejšnjega.
Predsednik državnega zbora začasno opravlja funkcijo predsednika republike tudi med zadržanostjo predsednika republike.
[uredi] 107. člen
(pristojnosti predsednika republike)
Predsednik republike:
- razpisuje volitve v državni zbor;
- razglaša zakone;
- imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom;
- postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov;
- izdaja listine o ratifikaciji;
- odloča o pomilostitvah;
- podeljuje odlikovanja in častne naslove;
- opravlja druge zadeve, določene s to ustavo.
Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju.
[uredi] 108. člen
(uredbe z zakonsko močjo)
Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo.
Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine, kakor to določa 16. člen te ustave.
Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo predložiti v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.
[uredi] 109. člen
(odgovornost predsednika republike)
Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Le-to ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije.
[uredi] Predsedniški avtomobil
Danilo Türk se prevaža s Toyoto Prius, kadar ima opravke po Ljubljani, za daljše poti pa uporablja ali BMW X5 ali pa posebej podaljšano različico Audija A8. Slednji ni blindiran.[1] Ali imajo avtomobili na sebi kakšne državne simbole ali posebno predsedniško tablico, ni znano.
[uredi] Viri
[uredi] Glej tudi
- Seznam predsednikov Republike Slovenije
- Predsednik Vlade Republike Slovenije
- Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
