Prometna infrastruktura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Prometna infrastruktura je temeljna naprava ali objekt, ki omogoča premikanje vozil in oseb na območju določene teritorijalne enote. V širšem pomenu je prometna infrastruktura celotna organizacija prometa, vključno z osebjem in zadevno zakonodajo.

Tako k prometni infrastrukturi sodijo prometne poti, njihovo načrtovanje, gradnja in vzdrževanje, pa tudi vsi zakoni in pravila, ki so s tem v zvezi (recimo pravila cestnega prometa, obdavčitev in cestnina). [1].

Vrste prometne infrastrukture[uredi | uredi kodo]

Pri prometni infrastrukturi ločimo:

Dobro izgrajena prometna infrastruktura se je včasih obravnavala kot najbolj pomemben razvojni dejavnik. Sicer to deloma velja še danes, predvsem pri medregionalnem povezovanju, v Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura ni več najpomembnejši razvojni faktor. Le v slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj.

Razvoj prometne infrastrukture je vse hitrejši, omogoča večje kapacitete in večjo varnost. Skladno s tem se razvija tudi tehnologija in organizacija dela pri uporabnikih prometne infrastrukture.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Helmut Nuhn, Markus Hesse: Verkehrsgeographie. Schöningh, Paderborn [u.a.] 2006, ISBN 3-8252-2687-5, S. 20