Peter Kozler

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Peter Kozler
PeterKozler.jpg  *
Rojstvo 16. februar 1824({{padleft:1824|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})
Občina Kočevje
Smrt 16. april 1879({{padleft:1879|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) (55 let)
Ljubljana
Narodnost slovenska
Državljanstvo Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklic kartograf in geograf
Poznan po zemljevidu slovenskih dežel
Zemljovid slovenske dežele in pokrajin, 1852, izdan 1861

Peter Kozler [péter kózler] (tudi Kosler), slovenski pravnik, gospodarstvenik, geograf, kartograf in politik nemškega rodu, * 16. februar 1824, Koče pri Kočevski Reki, † 16. april 1879, Ljubljana.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Kozler Peter, sin Ivana, je bil rojen 16. februarja 1824 v Kočah pri Kočevski Reki. V osnovno šolo je hodil pri Sv. Gregorju. Leta 1831 je prišel v Ljubljano na normalko in nato še gimnazijo (1835–40). V Italiji je študiral v Padovi logiko in fiziko v Pavii. Odšel je na Dunaj, kjer je doštudiral pravo (1843–6), ter bil praktikant pri kriminalnem in civilnem sodišču (1847). Leta 1848 je opravil sodniški izpit, nato je bil odvetniški pripravnik pri F. Župančiču ter leta 1849 nadaljeval v državni službi.

Kot aktuar je služboval v Rovinju (1849) in Labinju (1850), kot adjunkt v Vodnjanu (1851), namestnik državnega tožilca v Pazinu (1851) in Tolminu (1852), vodja državnih tožilcev v Gorici (1854), tajnik deželnega sodišča v Trstu (1855). Leta 1856 je izstopil iz državne službe in postal notar v Sežani (1857–1863). Po očetovi smrti je prevzel njegovo trgovino na Dunaju. Z brati in sestro je leta 1866 kupil Cekinov grad v Šiški, ki je bil do tedaj last Pagliaruzzijev, osnoval in vodil pivovarno, ki je pričela delovati maja 1867. To je bila tedaj največja pivovarna na Kranjskem.

Delo[uredi | uredi kodo]

Čeprav je bil njegov materni jezik nemški[1], se je ogrel za slovenstvo in se zavzemal za idejo Zedinjene Slovenije. Zedinjeno Slovenijo si je predstavljal v obsegu Ilirskega kraljestva, povečanega za slovensko govoreča področja Štajerske in Prekmurja.

Kozler je dandanes verjetno najbolj znan kot avtor Zemljovida slovenskih dežel, nastalega v letih od 1848 do 1852, in kot ustanovitelj Pivovarne Union. Čeprav se je popolnoma poistovetil s slovensko kulturo in narodnostnim bojem, se je istočasno zavzemal, da bi v Zedinjeni Sloveniji enakopravno sobivali tako slovenska kot nemška kultura. Več razstav o Koslerju je pripravil kustos Pokrajinskega muzeja iz Kočevja, Ivan Kordiš.

Danes se po Petru Kozlerju imenuje Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Makarovič Gorazd (2008): Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo. Ljubljana, Slovenska matica, str. 220.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]