Ovsiše

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ovsiše
Ovsiše is located in Slovenija
Ovsiše
Ovsiše
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°17′13″N 14°15′20.11″E / 46.28694°N 14.2555861°E / 46.28694; 14.2555861Koordinati: 46°17′13″N 14°15′20.11″E / 46.28694°N 14.2555861°E / 46.28694; 14.2555861
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Gorenjska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Radovljica
Nadmorska višina 407,8 m
Prebivalstvo
 • Skupno 213
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 4244 Podnart
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Ovsiše je naselje v Občini Radovljica.

Lega[uredi | uredi kodo]

Vas se rahlo vzpenja po hribu na desnem bregu potoka Lipnica, ki se tu tudi zliva v reko Savo. Na tem ozemlju, je tako zvani »Voh« - ravnica, ki je namenjena povsem poljedeljskim in vrtičkarskim vsebinam, je pa tudi priljubljena točka sprehajalcev.

Ovsiše ležijo na nadmorski višini 411m, ki je merjena nekje sredi vasi (pri cerkvi).

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Izvor imena - Ovsiše, pa še tudi ni popolnoma znan. Ena razlagi pravi da po ovsu, ki je najbolj sorodna beseda. A bolj verjetna je razlaga, da po drevesu jelši, ki je bila svoje čase zelo zastopana na obrežju Lipnice. Beseda jelša, pa naj bi se skozi stoletja preoblikovala na oljše, in sedanje ovsiše. To teorijo še najbolj potrjuje domači izraz za vas »Voše«.

Opis vasi[uredi | uredi kodo]

Točna starost vasi ni znana, znano je le da gre za starejšo vas, saj je najstarejša še stoječa hiša v vasi stara približno 420 let, starost cerkve sv. Miklavža pa še nekaj več. Majhna cerkvica ima v stranjskem oltarju zavetnika sv. Valentina. Na Ovsišah lahko najdemo tudi podružniško osnovno šolo s štirimi razredi, ki šteje že 110 let.

Zgodovina Ovsiš v povezavi z župniščem in cerkvijo[uredi | uredi kodo]

Kot enega redkih ali mogoče celo kot edini vir zgodovine Ovsiš je prav gotovo župnijska zgodovina. Cerkev sv. Miklavža, je bila prav gotovo ena prvih stavb v kraju kjer so se ljudje kasneje tudi naseljevali. Tako imamo najnatančnejšo zgodovino kraja, ki pa je tako kot so bili v preteklosti tudi ljudje, tesno povezan s cerkvijo.

Župnijska cerkev sv. Miklavža na Ovsišah je bila prvič omenjena leta 1568. Skupaj podružnično cerkvijo sv. Tomaža na Češnjici, ki je bila prvič omenjena leta 1696, je spadala v pražupnijo sv. Martina v Šmarnem pri Kranju.

Leta 1731 je župnija, takrat še duhovna, dobila prvega duhovnika, ki je začel pisati tudi matične knjige. Prava župnija pa je postala šele leta 1862. V župnijo spadajo vasi: Ovsiše, Poljšica, Dobravica, Češnjica, Rovte in Podnart. Po podatkih urada za statistiko RS na dan 30. junija 2006 ima župnija 871 prebivalcev.

Glavni oltar je posvečen sv. škofu Miklavžu. Žegnanje se obhaja na nedeljo po godu sv. apostola Jerneja (24. 8.). Cerkvi je prizidana kapelica sv. Valentina, mučenca. Na njegov god je tudi romarski shod. Ta dan so svete maše ob 8., 9., 10. in 17. uri. Tretji, stranski oltar, pod zvonikom je posvečen Mariji Pomagaj.

Pisec zgodovine župnij radovljiške dekanij Josip Lavtižar v letu 1897 župnijo Ovsiše imenuje z imenom Olge, kar danes ni več v rabi. V domači govorici se največ imenuje ime Voše. Župnija je bila uradno ustanovljena šele leta 1862, čeprav je imela stalnega duhovnika in s tem duhovnijo že od leta 1731. Od tedaj so začeli pisati tudi matične (krstno, poročno, mrliško) knjige. Prej so kraji: Ovsiše, Poljšica, Dobravica, Brezovica, Češnjica in Rovte (delno v župnijo Selca) spadali v pražupnijo v Šmartnem pri Kranju. Ustanovitev novega duhovnega središča je bila nujna, saj so ljudje morali hoditi dve uri in pol do farne cerkve, ki je bila takrat pri starem savskem mostu na desnem bregu Save. Meja župnije sta bili reki Sava in Lipnica, na drugi strani pa pozneje ustanovljena župnija Besnica (ker je bila bliže središču prafare). Sedaj Največja vas Podnart, ki je bila drugi strani Lipnice, je zato spadala v župnijo Dobravo; je bila prefarana leta 1962, ob 500-letnici ljubljanske škofije. Istočasno je bila prefarana vas Brezovica v župnijo Dobrava. Za ustanovitev novega duhovnega središča si je največ prizadeval prvi duhovni pastir Gašper Glavatič (1731-1744), ki je bil preje kaplan v Šmartnem pri Kranju.

Zgodovinopisec Josip Lavtižar še posebej omenja Antona Nepomuka Weinachta (1772-1789) kot dobrega duhovnika in učitelja mladine. Otroke je učil ne samo krščanski nauk, ampak tudi brati, pisati in računati. Tako lahko v njegov čas postavimo začetek šole na Ovsišah. Med drugim lahko omenimo še pesnika Jožefa Žemljo in Jožefa Ocepka, ki je bil na Ovsišah več kot 50 let.

Kdaj so prav na izvor bistrega studenčka postavilo cerkev sv. Nikolaja kot zavetniku zoper povodnji, ni znano. Studenec izvira prav pod glavnim oltarjem. Prvič je omenjena leta 1568, podružnica sv. Tomaža na Češnjici pa leta 1696. Cerkev na Ovsišah je bila trikrat prezidana (beri povečana), obe pa večkrat prenovljeni.

Proti koncu druge svetovne vojne, 2. februarja 1945 so partizani minirali in požgali župnišče na Ovsišah. Tako je moral župnik Jožef Ocepek bivati drugje. Farani so z velikim naporom in stroški hlev prenovili v župnišče, ga v 80. letih povečali, da se danes zdi kot nova stavba in služi svojemu namenu. Tudi pri cerkvi so naredili vsa potrebna popravila. Po udaru strele so napeljali strelovod, obnovili fasado in streho, v cerkvi nove klopi, spovednico in vse potrebno.

V letu 1990 so farani najprej obnovili podružno cerkev sv. Tomaža na Češnjici. Obnovljena je bila streha na zvoniku, nova fasada, pozneje še notranjost cerkve (oltarji in nove klopi). Obnovitvena dela je 15. septembra 1991 blagoslovil ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar.

V letu 1995 se je začela obnova župnijske cerkve sv. Miklavža. Novo streho je dobila vsa stavba: zvonik in celotna cerkev. Narejena je bila nova fasada. Farani so veliko dela naredili sami. Obnovo je ob sklepu misijona, 29. oktobra 1995, blagoslovil prelat Ivan Merlak. Dela so se nadaljevala leta 1998 z ureditvijo drenaže s prezračevalnim jaškom.

Pri obnovi obeh cerkva je bila župnija deležna občinske pomoči še za časa županovanja Franca Černeta. Večino sredstev pa so zbrali župljani sami s prostovoljnimi darovi.

Sedaj je na vrsti notranjost cerkve. Leseni »zlati« oltarji sicer nimajo največje zgodovinske in umetniške vrednosti, vendar so potrebni obnove - pozlatitve. Glavni oltar je že skoraj končan, potrebno je še drobno delo na njem samem, stranska še čakata. Obnovljen je samo kip sv. Valentina, ki vsako leto od bližnje okolice veliko romarjev.

Zgodovina Ovsiške šole[uredi | uredi kodo]

Organizirano šolstvo se je pričelo v Lipniški dolini ob koncu 18. stoletja. Elementarni (osnovni) šili sta bili v Kropi in v Kamni Gorici, ob koncu 19. stoletja pa še na Dobravi in na Ovsišah.

Tako je ostalo vse do 1957. leta, ko so bile osnovne šole v Kropi, v Kamni Gorici in na Srednji Dobravi ukinjene. Nadomestila jih je na novo zgrajena osemletka v Lipnici, ki je vključila kot podružnico tudi ovsiško šolo. Ime po dobravskem predvojnem učitelju Stanetu Žagarju je uradno prevzela 1962. leta.

Šola v Lipnici je bila do leta 1990 večkrat prostorsko povečana, 1968 je k osnovnemu traktu pridobila vezni člen in telovadnico, leta 1990 pa samostojen trakt za nižjo stopnjo in jeseni 2005 še novo knjižnico ter moderno računalnico v mansardi.

Ovsiška šola je ohranila obseg iz leta 1930, ko je bila dvignjena v enonadstropno stavbo, le da je 1998 z majhno adaptacijo dobila tretji učni prostor. Temeljito je bila prenovljena ob svoji 110. obletnici septembra 2006.

Po letu 1980 otroci z Jamnika niso več hodili v Lipnico, ampak v Podblico, Besnico in naprej v Stražišče pri Kranju.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]