Srednja Dobrava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Srednja Dobrava
Srednja Dobrava se nahaja v državi Slovenija
Srednja Dobrava
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°18′22.75″N 14°13′10.17″E / 46.3063194°N 14.2194917°E / 46.3063194; 14.2194917Koordinati: 46°18′22.75″N 14°13′10.17″E / 46.3063194°N 14.2194917°E / 46.3063194; 14.2194917
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Gorenjska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Radovljica
Nadmorska višina 498,2 m
Prebivalstvo
 • Skupno 112
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 4245 Kropa
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Srednja Dobrava je naselje v Občini Radovljica.

Srednja Dobrava leži na sončni planoti na višini 500 m, med dolinama Lipnice, ki teče v senci Jelovice, in Save. Dobravska polja in gozdovi, v zgornjem delu posejani z vrtačami, se rahlo spuščajo vse do Podnarta.

Nekdaj so na planoti pobirali in kopali železovo rudo bobovec, ki so jo talili fužinarji v Kropi in Kamni Gorici, od česar je ostal samo še vhod v rudnik Štolm, ki je v drugi polovici 18. stoletja preluknjal planoto po njeni širini. Dobravske kmetije so takrat oskrbovale rudarje in železarje z žitom. Leta 1942 so Nemci skoraj vse vaščane izselili v Nemčijo – dan izselitve 5. december je krajevni praznik. Na pokopališču skupaj s soborci počiva dobravski učitelj, ljudski prosvetitelj in narodni heroj Stane Žagar. 18 zlomljenih žitnih klasov partizanskega spomenika so po načrtu arhitekta Borisa Kobeta leta 1957 skovali v Kropi, verze zanj je spesnil Matej Bor.

Če pridemo z vlakom, izstopimo v Podnartu, Otočah ali Globokem in se povzpnemo do označene poti, ki gre po severnem robu, kjer se planota preko prepadnih sten lomi v dolino. Z razgledišč Ojstra peč na Vrečah in s Stovca se odstirajo pogledi na savske brzice, železnico vzdolž Save in na vrhove Karavank, s srede planote pa na slikovito cerkvico na Jamniku v podaljšku Jelovice. »Z Vreč je prav imeniten razgled in vidi se 29 cerkva, saj pogled sega na vse nebesne strani,« je zapisal Jakob Aljaž, ki je bil konec 19. stoletja župnik na Dobravi. Preko Srednje Dobrave poteka Aljaževa spominska pot; na nagrobnik v cerkvenem zidu je »triglavski kralj« dal vklesati verze v materin spomin. Cerkev Povišanja sv. Križa je iz srede 18. stoletja križev pot v njej je upodobil kranjski slikar Leopold Layer. Domačini imenujejo cerkev po svetem Roku, ki je svojčas privabljal romarje in stoji v stranskem oltarju.

Poleg že omenjenih znanih vaščanov je treba omeniti še enega od pionirjev slovenskega filma in fotografije Janka Balantiča (1908-1993).

V zadružnem domu sredi vasi je gostilna z vrtom. Dobrava ni zanimiva samo za sprehajalce, jezdece, romarje, ampak tudi za kolesarje, ki se vzpnejo nanjo po cesti iz Podnarta do Prezrenj in Spodnje Dobrave, ali iz kroparske smeri, ali pa med konglomeratnimi balvani čez Mišače od Save pri Globokem. Pozimi potegnejo na Dobravi tekaške proge in pripravijo drsališče, poleti pa priredijo gasilsko veselico.

Pohodne poti vodijo z Zgornje Dobrave v Kamno Gorico in od tam preko Fuksove brvi na Savi v Radovljico ali čez Otoče k romarski cerkvi na Brezje. Iz Lipnice se povzpnemo do cerkvice na Jamniku, od Miklavžovčeve kmetije v Lipnici pa do Partizanskega doma na Vodiški planini nad Kropo na Jelovici (1108 m).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Krajevna skupnost Sr. Dobrava [1]
  • O Srednji Dobravi in okolici [2]
  • Dogodki na Sr. Dobravi [3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]