Obalno-kraška statistična regija
Obalno-kraška statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.
Obalno-kraška statistična regija v besedi[uredi | uredi kodo]
Obmorska regija s submediteranskim podnebjem je edina regija z izhodom na morje. Naravne danosti ji omogočajo razvoj turizma, prometa in gojenje posebnih kultur v kmetijstvu. Največje urbano središče je Koper.
Obsega 5,1 % površine Slovenije[uredi | uredi kodo]
Obalno-kraška statistična regija je s 1.043 km2 četrta najmanjša. V njej je leta 2021 živelo 5,6 % prebivalcev Slovenije. Po vrednosti tega podatka sta ji bili najbližji goriška in pomurska statistična regija.
Prebivalci starejši od povprečja v Sloveniji[uredi | uredi kodo]
Povprečna starost prebivalcev je bila 45,1 leta, na ravni regij je bila tretja najvišja. Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, je obsegal 14,1 % oz. za odstotno točko manj od slovenskega povprečja. Po drugi strani pa je bilo prebivalcev, starih 65 let ali več, 22,5 % oz. za 1,6 odstotne točke več od povprečja v državi. Med prebivalci je bilo več žensk kot moških; takšne regije so bile samo še pomurska, zasavska in osrednjeslovenska.
Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila tu druga najvišja, in sicer je znašala 30,3 leta, enako kot v osrednjeslovenski, kar pa je bilo za 0,7 leta več od povprečja v celotni Sloveniji. Število živorojenih otrok na 1.000 prebivalcev je bilo v 2021 v obalno-kraški regiji najnižje na ravni regij (7,7) in enako kot v pomurski regiji. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil negativen (-2,4), skupni selitveni prirast, ki je bil sicer negativen samo v dveh regijah, pa je bil tukaj najvišji (5,1). Delež živorojenih otrok, rojenih v zakonski zvezi, je znašal 47,4 %, kar je bil drugi največji delež med regijami. Obalno-kraška in pomurska regija imata najvišji odstotek družin z enim otrokom (vsaka po 41,4 %) ter najmanjši delež družin s tremi ali več otroki; v obalno-kraški je teh 4,6 %, v pomurski pa 4,4 %.
Obalno-kraška regija je izstopala po največjem deležu tujih državljanov med prebivalci (13,3 %); bilo jih je petkrat več kot v pomurski, kjer je bil delež najmanjši (2,5 %). Izstopala je tudi po največjem številu priseljenih iz tujine na 1.000 prebivalcev (17,3).
Po deležu prebivalcev, starejših od 14 let, z višje- ali visokošolsko izobrazbo (25,2 %) se je v 2021 uvrstila na tretje mesto, po številu študentov na 1.000 prebivalcev (30) pa skupaj s pomursko na predzadnje mesto.
Stopnja brezposelnosti med najvišjimi[uredi | uredi kodo]
Stopnja delovne aktivnosti je bila v 2021 zelo blizu povprečju; s 66,5 % je bila za 0,2 odstotne točke nižja od povprečja v Sloveniji. Stopnja brezposelnosti je bila s 5,3 % med najvišjimi. Višjo so imeli le v pomurski (5,5 %) in podravski regiji (6,2 %). Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 21,9 % odhajalo na delo drugam, največ (62,5 %) v osrednjeslovensko regijo.
Dohodki nižji od povprečja, BDP na prebivalca tretji najvišji[uredi | uredi kodo]
Povprečna mesečna neto plača je tukaj v 2021 znašala 1.229 EUR (oz. približno 41 EUR manj od slovenskega povprečja) in je bila četrta najvišja med regijami. BDP na prebivalca je bil v tej regiji tretji najvišji; znašal je 22.262 EUR in je bil za 10,1 % nižji od slovenskega povprečja. Tu je v 2021 delovalo 14.621 podjetij. Vsako je zaposlovalo povprečno 3,1 oseb, kar je najnižje povprečje v državi.
Z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je živelo 17 % oseb; to je bil največji delež med regijami in 5,3 odstotne točke več od povprečja v državi, prav tako pa je bil v tej regiji največji delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, znašal je 18,3 % ali 4,5 odstotne točke več od slovenskega povprečja.
Priljubljena med turisti[uredi | uredi kodo]
Leta 2021 so našteli največ prenočitev turistov med vsemi regijami, imeli so 2,8 milijona ali četrtino vseh v državi. Po številu prihodov turistov (0,8 milijona) in številu ležišč (35.042) je bila druga, takoj za gorenjsko regijo (0,9 milijona prihodov in 41.655 ležišč).
Najmanjši delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov[uredi | uredi kodo]
Po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev (585) se je uvrstila na četrto mesto. Avtomobili so bili tu v povprečju stari 11,1 leta, kar je bilo več od slovenskega povprečja. V tej regiji je v 2021 nastalo 564 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je povprečno 46 kg na prebivalca več kot v celotni Sloveniji. Več komunalnih odpadkov na prebivalca je nastalo le v osrednjeslovenski regiji (576 kg). Ločeno so v regiji zbrali 64,2 % komunalnih odpadkov, kar je bil na ravni regij najmanjši delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov.
Sestavlja jo 8 občin[uredi | uredi kodo]
Skoraj polovica prebivalcev te regije je na sredini leta 2021 živela v občini Koper. Najmanjša je bila z 8 km2 občina Ankaran, na državni ravni je bila manjša le občina Odranci (7 km2). S 587 prebivalci na km2 je bila Izola tretja najgosteje poseljena občina za Mariborom (765 prebivalcev na km2) in Ljubljano (1.068 prebivalcev na km2).[1]
Obalno-kraška statistična regija v številkah[uredi | uredi kodo]
Statistični podatki | Statistični kazalniki | |||
---|---|---|---|---|
Površina, km2, 1. 1. 2021 | 1.043 |
Gostota naseljenosti, 1. 7. 2021 | 113,6
| |
Število prebivalcev, 1. 7. 2021 | 118.494 |
Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2021 | 45,1
| |
Naravni prirast, 2021 | -279 |
Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2021 | 14,1
| |
Število učencev v osnovnih šolah, 2021/2022 | 10.279 |
Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2021 | 22,5
| |
Število dijakov (po prebivališču), 2021/2022 | 3.646 |
Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021 | -2,4
| |
Število študentov (po prebivališču), 2021/2022 | 3.553 |
Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 5,1
| |
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2021 | 50.037 |
Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 2,8
| |
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2021 | 40.953 |
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2021 | 13,0
| |
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2021 | 5.472 |
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2021 | 31,7
| |
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2021 | 1.898,99 |
Stopnja delovne aktivnosti (%), 2021 | 66,5
| |
Število podjetij, 2021 | 14.621 |
Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 1,1
| |
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2021 | 2.639 |
Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2021 | 22.262
| |
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020 | 15.617 |
Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 1,8
| |
Število prihodov turistov, 2021 | 841.474 |
Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2021 | 585
| |
Število prenočitev turistov, 2021 | 2.790.957 |
Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2021 | 432
| |
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovni portal SI STAT [2] | Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah[1] |
Občine v statistični regiji[uredi | uredi kodo]
- Občina Ankaran
- Občina Divača
- Občina Hrpelje - Kozina
- Občina Izola
- Občina Komen
- Mestna občina Koper
- Občina Piran
- Občina Sežana
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Statistični urad Republike Slovenije
- Slovenske statistične regije in občine v številkah, interaktivna elektronska publikacija, SURS
- Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
- SI-STAT, Podatkovni portal Statističnega urada RS
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
- Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
- http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
- YouTube