Bajkalsko jezero
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Bajkalsko jezero Озеро Байкал |
|
|---|---|
 |
|
 |
|
| Koordinate | Koordinati: |
| Tip jezera | tektonsko jezero |
| Glavni dotoki | Selenga, Čikuj, Hilok, Uda, Turka, Barguzin, Zgornja Angara |
| Glavni odtoki | Angara |
| Porečje | 560.000 km2 (216,000 sq mi) |
| Države porečja | Rusija in Mongolija |
| Max. dolžina | 636 km (395 mi) |
| Max. širina | 79 km (49 mi) |
| Površina | 31.722 km2 (12,248 sq mi)[1] |
| Povp. globina | 744,4 m (2,442 ft)[1] |
| Max. globina | 1.642 m (5,390 ft)[1] |
| Količina vode | 23.615,39 km3 (5,700 cu mi)[1] |
| Zadrževanje vode v jezeru | 330 years[2] |
| Dolžina obale1 | 2.100 km (1,300 mi) |
| Gladina (n.m.) | 455,5 m (1,494 ft) |
| Zmrznjeno | januar–maj |
| Otoki | 27 (Olkhon) |
| Naselja | Irkutsk |
| 1 Dolžina obale ni vedno enako izmerjena. | |
Bajkálsko jézero (rusko Озеро Байкал (Ozero Bajkal)) v jugovzhodni Rusiji ob meji z Republiko Burjatijo je najstarejše, po količini sladke vode največje in najgloblje sladkovodno jezero.
Razteza se na površini 31.494 km², kar je enako površini Belgije. Dolžina jezera je 636 km, širina 25 do 79,5 km, dolžina obale je vsaj 2.000 km. Globina jezera doseže 1.743 m, srednja globina je 731 m. Dno jezera leži 1.285 m pod morsko gladino. Jezero vsebuje več kot 23.000 km³ vode tako, da bi ga lahko napolnili s prostornino vseh Velikih jezer. Ta količina je enaka 1/5 količine vse svetovne sladke vode.
Vsebina |
[uredi] Geologija in hidrologija
Pod jezerom leži globoka, 25 do 30 milijonov let stara celinska prelomna razpoka in vsebuje debele, nedotaknjene plasti usedlin. Globina usedlin na nekaterih predelih jezera meri tudi do 6.400 m. Usedlin se ni dotaknila velika poledenitev, tako da ohranjajo podatke o zgodovini Zemlje. Doslej so raziskave segle do obdobja pred 250.000 leti.
Geološka razpoka je še razmeroma mlada in aktivna. Širi se s hitrostjo okoli dva centimetra na leto. Območje Bajkalskega jezera je tudi seizmično aktivno z večjimi potresi skoraj vsako leto. Na področju okoli jezera je več termalnih vrelcev.
Voda v jezeru je kljub veliki globini dobro premešana po globini; ni v plasteh kot v mnogih manjših jezerih in celo v jezeru Tanganjika in v Črnem morju.
V jezero priteka več kot 340 rek, od tega sedem največjih Selenga, Čikuj, Hilok, Uda, Turka, Barguzin in Zgornja Angara, odteka pa edino reka Angara. Na jezeru je 22 otokov, največji med njimi je Olhon, dolg 72 km.
[uredi] Ekologija
Ob jezeru živi 2.500 vrst živali, od katerih je 82 % endemitov, 1.000 vrst rastlin (od tega 852 vrst in 233 podvrst alg) in 50 vrst rib. Svetovno znani bajkalski tjulenj ali nerpa (Phoca sibirica) je edini sesalec, ki živi na področju celotnega jezera.
Leta 1957 so zaradi tovarne celuloze na južnem delu jezera pri Bajkalsku izbruhnili nemiri, ki so vzpodbudili ekološko ozaveščenost med izobraženci, ne pa pri sovjetski birokraciji. Tovarna še vedno spušča industrijske odplake v jezero.
[uredi] Zgodovina odkrivanja in raziskav
Do začetka izgradnje transsibirske železnice je bilo o jezeru malo znanega. Da so premostili pot, je bilo potrebnih 200 mostov in 33 predorov. V istem času (1896 - 1902) je velika hidrogeografska odprava pod vodstvom F. Driženka izdelala podrobni atlas dna.
[uredi] Reference
- ^ a b c č A new bathymetric map of Lake Baikal. MORPHOMETRIC DATA. INTAS Project 99-1669.Ghent University, Ghent, Belgium; Consolidated Research Group on Marine Geosciences (CRG-MG), University of Barcelona, Spain; Limnological Institute of the Siberian Branch of the Russian Academy of Sciences, Irkutsk, Russian Federation; State Science Research Navigation-Hydrographic Institute of the Ministry of Defense, St.Petersburg, Russian Federation.. Ghent University, Ghent, Belgium. Pridobljeno dne 2009-06-09.
- ^ M.A. Grachev ON THE PRESENT STATE OF THE ECOLOGICAL SYSTEM OF LAKE BAIKAL. Lymnological Institute, Siberian Branch of Russian Academy of Sciences. Pridobljeno dne 2009-06-09.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
