Transsibirska železnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Tránssibírska želéznica (rusko Транссибирская магистраль, Транссиб (Transsibirskaja magistral', Transsib)), zgrajena med leti 1891 in 1916 je mreža železnic, ki povezuje evropski del Rusije s pokrajinami Ruskega Daljnega vzhoda. Dolžina železnice je 9.288 km. Prečka 8 časovnih pasov in je tako najdaljša železnica na svetu.

Trasa[uredi | uredi kodo]

Transsibirska železnica (rdeče), bajkalsko-amurska magistrala (BAM) (zeleno).

Glavna smer poteka od Moskve do Vladivostoka in gre skozi Nižni Novgorod ob Volgi, Perm ob Kami, Jekaterinburg v Uralu, Omsk ob Irtišu, Krasnojarsk ob Jeniseju, Irkutsk pri južnem skrajnem delu Bajkalskega jezera, Čito in Habarovsk. V letih od 1956 do 2001 je pot namesto prek Nižnega Novgoroda vodila prek Jaroslavlja. Leta 2002 so progo dokončno elektrificirali. Okoli 30 % ruskega izvoza poteka po tej poti.

Oznaka za 9288. kilometer na koncu železnice v Vladivostoku.

Preglednica najpomembenjših mest na trasi[uredi | uredi kodo]

Ime postaje Km Мoskovski čas
(UTC+3)
Prehod preko
rekе/planine
Мoskvа 0 0 -
Nižni Novgorod 442 0 reka Volga
Perm 1.436 +2 reka Kama
meja med Аzijo in Еvropo 1.777 +2 gorovje Ural
Jekaterinburg 1.816 +2 -
Omsk 2.712 +3 reka Irtiš
Novosibirsk 3.335 +3 reka Ob
Krasnojarsk 4.098 +4 reka Irtiš
Irkutsk 5.185 +5 Bajkalsko jezero
Ulan Ude 5.642 +5 -
vozlišče s Transmongolsko železnico 5.655 +5 -
Čita 6.199 +6 -
vozlišče s Transmandžursko železnico 6.312 +6 -
Habarovsk 8.521 +7 reka Amur
Vladivostok 9.288 +7 Japonsko morje

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)

(v ruščini)