Novosibirsk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Novosibirsk
Новосибирск (rusko)
Mesto

Zastava

Grb
Lega Novosibirska v Rusiji (2005)
Koordinati: 55°2′0″N 82°55′0″E / 55.033333°N 82.916667°E / 55.033333; 82.916667Koordinati: 55°2′0″N 82°55′0″E / 55.033333°N 82.916667°E / 55.033333; 82.916667
Država Zastava Rusije Rusija
Zvezna enota Zastava Novosibirske oblasti Novosibirska oblast
Mestno okrožje Novosibirsko
Ustanovitev 1893
Mesto 10. januar 1904
Upravljanje
 • župan Vladimir Gorodecki
Površina
 • Mesto 503,1 km2
Nadmorska višina 150 m
Prebivalstvo (2010)
 • Mesto 1.409.137
 • Gostota 2.800,9 preb./km2
 • Metropolitansko obm. 1.716.775
Časovni pas UTC+6 (UTC+6)
 • Poletje (DST) UTC+7 (UTC+7)
Poštne številke[1] 630000–630992, 901073, 901077
Omrežna skupina +7 383
Avtomobilski oznaki 54, 154
Spletna stran www.novo-sibirsk.ru/

Novosibirsk [novosibírsk] (rusko Новосиби́рск) je mesto v Rusiji, upravno središče Sibirskega zveznega okrožja in Novosibirske oblasti. Je veliko znanstveno, kulturno, industrijsko, transportno in poslovno središče. Leži 3303 km vzhodno od Moskve na Priobski planoti, ki se razprostira k dolini reke Oba.

1. januarja 2010 je imelo mesto 1.409.137 prebivalcev in je bilo tako tretje največje rusko mesto, za Moskvo in Sankt Peterburgom. Mestna aglomeracija je leta 2010 štela 1.716.775 prebivalcev in je bila na 7. mestu v Rusiji. Površina mesta meri približno 503,1 km². Novosibirsk je največje mesto Sibirije.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Od ustanovitve leta 1893 do 1895 se je mesto imenovalo Aleksandrovski, do leta 1913 Novo-Nikolajevski, do leta 1917 Novo-Nikolajevsk in do leta 1926 Novonikolajevsk (Новоникола́евск). Mesto so ustanovili kot bodočo točko ob transsibirski železnici, ki bi prečkala reko Ob. Mesto so poimenovali po svetem Nikolaju. Tedaj je vladal tudi car Nikolaj II. Most so za promet odprli spomladi 1897. Njegov pomen se je povečal v 20. stoletju z dokončanjem turkestansko-sibirske železnice (tursib), ki je povezala Novosibirsk s Srednjo Azijo in Kaspijskim jezerom.

Do odprtja mostu je imel Novonikolajevsk 7.800 prebivalcev. Leta 1906 so ustanovili prvo banko in do leta 1915 jih je bilo že pet. Leta 1907 je postalo mesto z vsemi pravicami samostojne uprave in s številom prebivalcev 47.000. V obdobju pred novembrsko revolucijo je bilo v mestu 80.000 prebivalcev. Mesto je imelo poljedelsko predelovalno industrijo, elektrarno, livarno železa, trgovino z blagom, banke, trgovska in transportna podjetja, sedem pravoslavnih cerkva, eno rimskokatoliško cerkev, več kin, 40 osnovnih šol, srednjo šolo, višje učiteljišče in neklasično srednjo šolo. Novosibirsk je bilo med prvimi ruskimi mesti kjer so sprejeli obvezno osnovnošolsko izobraževanje že leta 1913.

Ruska državljanska vojna je od mesta terjala velik davek. Več epidemij tifusa in kolere je vzelo tisoče življenj. Znameniti most čez Ob so razstrelili. Prvič v zgodovini se je število prebivalcev v Novonikolajevsku zmanjšalo. Decembra 1917 so mesto zasedle sovjetske sile. Maja 1918 so češkoslovaški vojni ujetniki skupaj z belo gardo zavzeli Novonikolajevsk. Leta 1919 ga je zavzela Rdeča armada.

Novonikolajevsk so začeli obnavljati leta 1921 ob Leninovi novi gospodarski politiki. Mestu so leta 1926 dali novo ime, Novosibirsk - novo sibirsko mesto. Med Stalinovo industrializacijo je Novosibirsk zrasel iz velikega trgovskega mesta v eno od največjih industrijskih središč v Sibiriji. Nastalo je več velikih obratov, med njimi obrat Sibkombajn, obrat rudarskih orodij, kovinsko predelovalni obrat, obrat za predelavo hrane in drugi obrati ter tovarne, in elektrarna. V obdobju med 1932 in 1933 je med lakoto v Novosibirsk prispelo več kot 170 tisoč beguncev. Naselili so se v barakah, kolibah in kočah na robu mesta. Tako so nastale revne četrti kot sta Velika Nahalovka, Mala Nahalovka in druge.

Leta 1954 so zgradili tramvajsko progo. V tem času je bilo mesto največje v Sibiriji z 287.000 prebivalci. Naslednje leto so čez Ob zgradili most Komunalni, ki je zamenjal stari most, ob katerem je tudi nastalo mesto.

Reference[uredi | uredi kodo]