Sveti Nikolaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sveti Nikolaj
Icon 03030 Svt. Nikolaj s zhitiem. Konec XV - nachalo XVI v. Polsha.jpg

Življenje svetega Nikolaja, Poljska, konec 15. stoletja.
škof
Rojstvo okrog 270, Patara, Mala Azija, Rimsko cesarstvo
Smrt 6. december 347, Mira, Vzhodno rimsko cesarstvo , (danes Turčija)
Čaščenje Anglikanska cerkev
Pravoslavna cerkev
Luteranci
Rimokatoliška cerkev
Beatifikacija predtridentinsko obdobje
)
Kanonizacija predtridentinsko obdobje
)
Romarsko središče Bari (Italija)
God 6. december
Atributi škofovska mitra in palica, tri jabolka, trije otroci,
Zavetnik peki, mornarji, trgovci, Ribiči,
Sveti Nikolaj reši tri dečke

Sveti Nikolaj, tudi sveti Nikolaj iz Mire ali sveti Miklavž, krščanski svetnik, * med 270 in 286, Patara, današnja Turčija, † 6. december med 326 in 351, Mira, današnja Turčija. Posebej je bil znan po svoji darežljivosti. V slovenščini ga imenujemo Nikolaj zlasti, kadar govorimo o njem kot o zgodovinski osebnosti, ime Miklavž pa uporabljamo, kadar govorimo o njem kot o dobrem možu, ki otrokom prinaša darila v začetku decembra. V Sloveniji je drugi svetnik po številu cerkva, ki so mu posvečene (takoj za Devico Marijo). Poleg tega so tri stolnice od šestih posvečene prav njemu.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Sveti Nikolaj (grško Νικόλαος: Nikólaos, kar pomeni zmaga ljudstva) se je rodil ob koncu 3. stoletja našega štetja v kraju Patara v Mali Aziji. Oče in mati sta mu umrla, ko je bil še precej mlad. Od takrat naprej je zanj skrbel stric. Kot mladenič se je preselil v mesto Mira, kjer ga je stric seznanil s tamkajšnjim škofom. Ta je pomagal mlademu Nikolaju, da se je popolnoma posvetil krščanstvu in ga je tudi posvetil v duhovnika. V tem času je bilo krščanstvo še nezaželeno in tudi Nikolaja so rimske oblasti preganjale, zlasti v času cesarja Dioklecijana in Galerija. Naslednji cesar Licinij je bil do kristjanov bolj toleranten. Ko je na cesarski prestol prišel Konstantin I., pa je bilo krščanstvo deležno še dodatnih ugodnosti.

Cesar Konstantin je sklical tudi prvi ekumenski koncil v Nikeji (Niceji) leta 325. Na koncilu je Nikolaj ostro nastopil proti Ariju in njegovem nauku, po njem imenovanem arianizem. Po nekaterih legendah so Nikolaja celo zaprli, ker je Arija fizično napadel, pozneje pa se je udeležencem koncila prikazala Devica Marija in ukazala, da morajo Nikolaja izpustiti. Ob koncu koncila so udeleženci sprejeli Nicejsko veroizpoved (kasneje razširjeno v Nicejsko-carigrajsko veroizpoved) in prepovedali arianizem.

Po koncilu je Nikolaj nadaljeval škofovsko službo v Miri. O njegovi smrti ni zanesljivih podatkov. Verjetno je umrl 6. decembra, ker je to tudi njegov godovni dan, letnica pa je sporna (najpogosteje se omenjajo letnice 326, 345 in 351).

V letu 1087 so italijanski trgovci (po drugih virih: pirati) prinesli Nikolajeve posmrtne ostanke v italijansko mesto Bari, zato je ponekod znan tudi kot Nikolaj iz Barija.

Čaščenje[uredi | uredi kodo]

Sveti Nikolaj velja za zaščitnika mornarjev in ribičev, verjetno zato, ker se je njegova družina ukvarjala s pomorstvom oziroma z ribištvom. Cerkve svetega Nikolaja pogosto najdemo ob pomembnih pomorskih pa tudi rečnih plovnih poteh. Stolnica v Ljubljani je posvečena svetemu Nikolaju, saj je bila Ljubljanica včasih pomembna plovna reka.

Obdarovanje[uredi | uredi kodo]

Pravijo, da je bil Nikolaj sin premožnih staršev, vendar je vse podedovano bogastvo razdal ubogim, zato se ga od nekdaj drži sloves radodarnega svetnika. V številnih deželah, zlasti v osrednji Evropi, je sveti Nikolaj tisti, ki obdaruje (pridne) otroke. To se zgodi v noči s 5. na 6. december, ki je Nikolajev godovni dan. Otroci ga poznajo predvsem kot svetega Miklavža.

V novejšem času je začel Miklavža-obdarovalca izpodrivati Božiček, ki ga je k nam zaneslo iz Amerike, ponekod pa je v časteh tudi "socialistični" Dedek Mraz, ki izvira iz Rusije. Od njiju se Miklavž loči zlasti po naslednjih lastnostih:

  • Domovanje: Miklavž je svetnik in je zato v nebesih, od koder prihaja k nam.
  • Datum: Goduje 6. decembra in na ta dan zjutraj ali pa že 5 decembra zvečer po ustaljenem običaju obdaruje otroke.
  • Oblačila: Miklavž je bil škof, torej je oblečen v škofovska liturgična oblačila, na glavi ima škofovsko mitro, v roki pa škofovsko palico.
  • Spremstvo: Spremljajo ga angeli in parklji (hudiči, demoni).
  • Prevoz: Kako sveti Miklavž prihaja k nam je ovito v skrivnost, saj svetniki ne potrebujejo zemeljskih potrebščin za njihovo delovanje. Nekateri sicer menijo, da prihaja peš ali tudi na saneh (ki pa jih ne vlečejo severni jeleni, ampak konjska vprega).

Sveti Nikolaj v glasbi[uredi | uredi kodo]

Božična znamka iz Ukrajine kaže svetega Miklavža kot zavetnika in prijatelja otrok (2006)
Ukrajinska poštna znamka iz leta 2002

O svetem Miklavžu obstaja več glasbenih del, zlasti na angleškem jezikovnem področju.

Opereta Miklavž prihaja[uredi | uredi kodo]

Salezijanski duhovnik Jerko Gržinčič je napisal Božično opereto z naslovom Miklavž prihaja v treh dejanjih. V glasbeni igri sodeluje množica otrok, ki predstavljajo angele, parkeljne, svetega Krišpina in Gerarda ter druge osebe. Premiera je bila izvedena prvič pred drugo svetovno vojno v Hotelu Union v Ljubljani z velikim uspehom.[1]

  • Prvo dejanje se dogaja v nebesih z angeli, ki se pripravljajo na veliko slovesnost in odhod na Zemljo. Oni bodo nesli darove dobrim otrokom. Sveti Krišpin (čevljar) in sveti Gerard (krojač) izdelujeta čevlje in obleke za revne otroke.
  • Drugo dejanje se dogaja v modernem peklu. Hudiči z Luciferjem na čelu berejo slabe časopise, pojejo in načrtujejo, kako bodo zapeljali otroke in mladino na slabo pot in jih tako dobili v pekel Zatem odločijo, da bodo spremljali svetega Miklavža in kaznovali poredne otroke.
  • Tretje dejanje se dogaja na Zemlji. Sveti Miklavž sedaj prihaja pozdravljajoč občinstvo, ob spremstvu angelov in parkeljnov. Sveti škof poučuje v nagovoru ne le otroke, ampak tudi njihove starše, prijatelje in sorodnike: bodite dobri in pridni, pobožni in velikodušni. Sedaj dobri otroci prejmejo darove – nekoč pa v raju veselje. Poredni otroci sedaj dobivajo šibo, nekoč pa trpljenje v peklu, če ne bodo popravili svojih napak. Na koncu sveti Miklavž vsem skupaj vošči vesel Božič z željo, da živijo v miru in slogi.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ta opereta je bila pod naslovom Sveti Nikola dolazi prevedena v hrvaščino, deloma pa tudi v madžarščino pod naslovom Jön a Mikulás.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]