Punta Arenas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Punta Arenas

Punta Arenas je mesto z okoli 117.000 prebivalci (leta 2005), ki leži na polotoka Brunswick na skrajnem jugu Čila ob obali Magellanovega preliva. Je upravno središče najjužnejše, XII., regije Magellanes y la Antárctica Chilena in največje mesto v južni Patagoniji. V nekaterih virih je celo razglašeno za najjužnejše mesto na svetu, vendar ob predpostavki, da so Ushuaia in ostala mesta na Ognjeni zemlji precej manjša.

Ko si je Čile leta 1843 z zgraditvijo utrdbe Fuerte Bulnes prisvojil Magellanov preliv, se je že prvo zimo izkazalo, da tamkajšnje razmere niso ugodne za poselitev. Vojaški guverner José de los Santos Mardones je zato leta 1848 odredil selitev naselbine dobrih 60 km severneje ob izliv reke Las Limas, kjer so bile razmere za bivanje dosti ugodnejše. Do takrat je kraj bil na zemljevidih označen (nekateri poimenovanje pripisujejo Johnu Byronu) z angleškim imenom »Sandy Point« (peščeni rt). 18. decembra 1848 je bila formalno ustanovljena naselbina, ki so jo spočetka poimneovali Punta Arenosa po neposrednem prevodu angleškega imena v španščino. Ime se je sčasoma popačilo v današnjo obliko Punta Arenas.

Klimogram

Naselje je najprej bilo kazenska kolonija in kraj za discipliniranje »problematičnega« vojaškega osebja in leta 1877 je bil v vstaji topničarjev uničen velik del mesta. Lokalno gospodarstvo je spočetka temeljilo na trgovini s kožami tjulnjev in guanakov, lesom, guanom, premogom in zlatom. Gospodarstvo je resnično zaživelo šele v zadnji četrtini 19. stoletja, ko so s Falklandskih otokov uvozili prve ovce. Že prej je pristanišče postalo pomembna postaja ladij na plovbi med Atlantskim in Tihim oceanom, promet se mu je še posebej povečal med kalifornijsko zlato mrzlico. Gospodarski razvoj je privabil številne priseljence, poleg Čilencev z otočja Chiloé še predvsem Hrvate, Irce, Škote, Špance in Portugalce. V tem času je mesto dobilo za Čile nenavadno severnoevropsko arhitekturo.

Po letu 1914 se je večina prometa preusmerila čez Panamski prekop in mesto je del nekdanjega bogastva ohranilo s preusmeritvijo v središče za predelavo in trgovino z volno.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 53°09′S, 70°55′W