Prometna nesreča

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Prometna nesreča
Kharkov DTP 1.JPG

Prometna nesreča je nesreča na javni cesti in nekategorizirani cesti, ki je dana v uporabo za cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej ena ali več oseb umrlo, bilo telesno poškodovanih ali je nastala gmotna škoda. (Zakon o pravilih cestnega prometa, Url. l. RS št. 109/10, 109 člen). Ali še drugače: prometna nesreča je dogodek v prometu, kadar vozilo trči z drugim vozilom, pešcem, živaljo, v ovire na cesti, kot so drevesa, skale,.... V prometni nesreči so lahko povzročene poškodbe ali smrt ljudem ali živalim ali samo materialna škoda.

Vzroki za prometne nesreče so različni in so povezani na relaciji voznik-vozilo-okolje. Pri vozniku so to: motivacija, izkušnje, karakter, čutila in možgani (reakcija) in psihofizično stanje. Pri vozilu: zmožnosti vozila (plin, zavore, menjalnik, elektronska pomagala,...) in spremembe stanja (okvare, obraba). Okolje pa zaznamuje: trasa in stanje ceste, drugi udeleženci v prometu in vremenski pogoji. V nesrečah pride tako do smrti, invalidnosti kot tudi do finančnih stroškov tako za družbo kot za posameznega udeleženca.

Udeleženec v prometni nesreči je vsaka fizična oseba, ki je s svojim ravnanjem pripomogla, da je prišlo do nesreče, in vsakdo, ki je v nesreči utrpel škodo, bil telesno poškodovan ali zaradi posledi nesreče umrl.

Tipi prometnih nesreč[uredi | uredi kodo]

Glede na posledice, prometne nesreče lahko delimo na:

  • nesreče I. kategorije - so nesreče, pri katerih je nastala samo gmotna škoda;
  • nesreče II. kategorije - so nesreče, pri katerih je ena ali več oseb lahko telesno poškodovanih;
  • nesreče III. kategorije - so nesreče, pri katerih je ena ali več oseb hudo telesno poškodovanih;
  • nesreče IV. kategorije - so nesreče, pri katerih je kdo umrl ali je umrl za posledicami prometne nesreče v 30 dneh;

Klasifikacija[uredi | uredi kodo]

Prometne nesreče je mogoče razvrstiti po najpogostejših tipih v:

  • čelno trčenje,
  • trčenje v zadnji del,
  • bočno trčenje,
  • trčenje z ovirami na cesti
  • prevračanje in
  • zdrs vozila.

Nadaljna delitev je glede na lokacijo v prostoru:

  • v naselju/izven naselja,
  • na cesti s fizično ločenimi smernimi vozišči (avtocesta, hitra cesta, drugo)
  • na dvopasovni cesti
  • na kolesarski poti, stezi, pasu
  • v križišču, na odprti cesti, na objektu, v predoru
  • vožnja v nasprotni smeri

Opredelitev po času: med tednom, ob koncu tedna, v koničnih urah, podnevi, ponoči, v mraku, kot tudi poleti, pozimi.

Delitev glede na vremenske pogoje:

Vzroki prometnih nesreč[uredi | uredi kodo]

Najpogostejši vzrok nastanka prometnih nesreč je nepravilno in neprimerno ravnanje uporabnikov cest, šele za njimi so drugi vzroki kot: neustrezni projektno – tehnični elementi ceste, neustrezna izvedba in/ali vzdrževanje, neprimerna ali neustrezna prometna signalizacija, tehnično pomankljiva vozila, težave, povezane s tovornim prometom (nepravilno varovan ali naložen tovor, kemične reakcije tovora) in ne nazadnje nesrečen splet okoliščin, ki pogosto izhaja ravno iz vsega omenjenega.

Poročilo OECD (Strategies de securite routiere en rase campagne, OECD, 1999) navaja, da je nepravilno ravnanje uporabnikov cest vzrok za 95 % vseh nesreč v cestnem prometu. V Evropski Uniji (EU) k vsaki tretji nesreči s smrtnim izidom prispevata cestna infrastruktura in konstrukcija cest (Spremljevalni dokument k Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture, TRANS 260 CODEC 1095).

Človeški faktor[uredi | uredi kodo]

Človeški faktor vključuje vse možnosti povezane z vozniki in drugimi udeleženci v prometu. To so: sluh in vid, sposobnost odločanja in reakcijski čas.

Najpogostejši vzroki za prometne nesreče zaradi krivde voznika so: neprilagojena hitrost, napačna stran/smer vožnje, neupoštevanje pravil prednosti, nepravilno prehitevanje, neustrezna varnostna razdalja, psihofizično stanje voznika.

Obstajajo razlike v demografski strukturi udeležencev v prometnih nesrečah. Na primer, mladi ljudje več tvegajo in se na ta način izpostavljajo bolj nevarnim situacijam kot drugi udeleženci v prometu. Starejši vozniki, s počasnejšimi reakcijami zato, ker vozijo manj in so bolj previdni, ne odstopajo v udeležbi pri nesrečah.

Hitrost[uredi | uredi kodo]

Različne analize prometnih nesreč navajajo, da je prevelika hitrost najpogostejši vzrok za prometne nesreče.

  • tveganje za nesrečo se poveča tako za vozila, ki potujejo počasneje od povprečne hitrosti kot za tiste, ki potujejo nad povprečno hitrostjo.
  • tveganje za poškodbe narašča eksponentno z večanjem hitrosti.
  • posledica nesreče je odvisna od spremembe hitrost vozila.

Psihofizično stanje voznika[uredi | uredi kodo]

Psihofizično stanje voznika opisujejo dejavniki, ki preprečujejo vozniku da na vožnji ravna v skladu s svojim znanjem. Vzroki za poslabšanje stanja so: alkohol, droge ali druge substance, poslabšanje vida ali druge telesne okvare.

Utrujenost[uredi | uredi kodo]

Utrujenost (kot so: izčrpanost, zaspanost, ravnodušnost) je stanje zmanjšane sposobnosti za telesno in umsko delo. Fizična utrujenost je nezmožnost za nadaljevanje delovanja na ravni posameznikovih normalnih sposobnosti. Pogosto je posledica stresa, pomanjkanja počitka, slabih življenjskih navad in enoličnega, obremenjujočega dela. Utrujenost je nespecifičen simptom in ima veliko možnih vzrokov. Utrujenost se pojavi vedno, kadar smo telesno ali duševno preobremenjeni.

Uporaba drog[uredi | uredi kodo]

Uporaba drog se nanaša na zdravila na recept, predvsem antihistaminiki, opiati in druga zdravila, kot na prepovedane droge.

Zunanje motnje[uredi | uredi kodo]

Na voznikovo pozornost moteče vplivajo različni zvoki, kot so pogovori in uporaba mobilnega telefona med vožnjo. Številne države že omejujejo ali prepovedujejo uporabo nekaterih vrst telefonov v avtu. Tudi glasba lahko vpliva na voznikovo zbranost. Glasba na primer lahko pomirja, lahko pa tudi odvrača pozornost, preglasna preglasi zvoke drugih udeležencev v prometu (signal reševalnega vozila,...). Hard rock lahko spodbudi voznika, da pospeši svojo vožnjo in tako ustvarja potencialno nevarno situacijo na cesti.

Kombinacije dejavnikov[uredi | uredi kodo]

Več različnih vzrokov lahko privede do nevarnih situacij. Na primer:

  • Kombinacija nizkega odmerka alkohola in marihuane reseje vpliva na voznikove vozne lastnosti kot vsako zase,
  • Ob priporočenih odmerkih več zdravil skupaj, ki posamično ne povzročajo okvar, skupaj lahko povzročajo zaspanosti ali druge okvare.

To je najbolj opazno pri starejših voznikih, saj je delovanje ledvic pri manj učinkovito kot mlajših osebah. Vse to velja seveda tako za pešče in kolesarje kot za voznike motornih vozil.

Oblikovanje cest[uredi | uredi kodo]

Jeklena varnostna ograja - primer spremembe moči zadrževanja pri naletu

Analize prometnih nesreč kažejo, da je za zelo majhen odstotek prometnih nesreč kriva samo "slaba cesta". Običajno gre za skupek različnih vzrokov, kot so vremenski pogoji, časovni del dneva, gostota prometa, cestno okolje in podobno, ki dodatno pripomorejo k slabšanju stanja voznih razmer.

Skrbno načrtovanje in vzdrževanje cest, dobro oblikovana križišča in druge prometne površine, prepoznavnost naprav za nadzor prometa pa močno izboljšajo možnost za preprečitev nesreč.

V Evropi je trenutno izvajajo EuroRAP testi, ki pokažejo, kje so šibke točke - potencialno nevarna mesta - na cestah, ki bi jih bilo potrebno izboljšati, da bi zmanjšali možnosti za prometne nesreče.

Oblikovanje in vzdrževanje vozil[uredi | uredi kodo]

Raziskave so pokazale, da uporaba varnostnega pasu za dve tretjini zmanjša posledice prometne nesreče s smrtnim izidom. Podobno gre naprej razvoj zaščite pred posledicami trkov tako oseb v vozilih kot peščcev. V avtomobilski industriji nenehno izboljšujejo in razvijajo nove rešitve za: zračne blazine, naprave proti blokiranju koles, vpliv sunkov, stranski paneli, nasloni za glavo, pnevmatike, gladki in deformabilnih sprednji deli, odbijači, žarometi, itd.

Dobro načrtovana in dobro vzdrževana vozila, z dobrimi zavorami, ustreznimi pnevmatikami in prilagojenim vzmetenjem ter sodobnimi elektronskimi pomagali je možno bolje nadzorovati v kritičnih situacijah in s tem preprečiti trčenja. Večina držav predpisuje periodične tehnične preglede vozil v izogib možnim okvaram.

Mladi[uredi | uredi kodo]

Statistični podatki izkazujejo predvsem večjo pojavnost nesreč in smrtnih žrtev med najstniškimi in vozniki v ugodnjih dvajsetih letih. Pri voznikih je več moških kot žensk. V tej skupini se zgodi največ nesreč v prvem letu po pridobljenem vozniškem dovoljenju. Zaradi tega so mnoge države sprejele politiko nične tolerance, kar pomeni, da ima vsaka kršitev v prvih šestih mesecih do enega leta za posledico samodejni odvzem dovoljenja. Nobena država razen ZDA ne omogoča pridobitve vozniškega dovoljenja pred 14 letom starosti.

Starejši[uredi | uredi kodo]

Za starejše voznike veljajo v različnih državah različne ureditve. Ne glede na to pa se po, z zakonom določeni zgornji starostni meji, zahteva od voznikov poseben zdravstveni pregled pred podaljšanjem vozniškega dovoljenja. To se izda za omejeno krajšo dobo trajanja, ko je potrebna ponovna kontrola.

Motoristi[uredi | uredi kodo]

Posebno kategorijo glede na izpostavljenost in posledice prometnih nesreč, predstavljajo motoristi. Pomembna je uporaba zaščitnih sredstev in vožnja razmeram na cesti primerna.

Prometne nesreče v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Leto št. prom. nesreč umrli hudo tel. pošk. lahko tel. pošk.
2000 39.533 315 2.722 9.006
2001 39.722 278 2.481 10.384
2002 39.733 269 1.571 12.538
2003 41.319 242 1.411 15.487
2004 43.136 274 1.396 17.662
2005 31.669 259 1.295 13.424
2006 32.130 262 1.261 15.368
2007 31.001 294 1.305 15.185
2008 23.310 214 1.101 11.625
2009 20.833 171 1.059 11.275
2010 21.428 139 874 9.480
2011 23.015 141 921 8.813
2012 22.037 130 848 8.300
2013 18.888 125 708 8.024
  • do 12.februarja 2014 je na cestah umrlo 6 ljudi

NZ - ni znano

Ekonomski stroški[uredi | uredi kodo]

Po naročilu Direkcije Republike Slovenije za ceste je družba Omegaconsult d.o.o. v letih 1999 in 2002 izvedla razvojno-raziskovalno nalogo z naslovom “Vrednotenje prometnih nesreč na cestah v Republiki Sloveniji”. Iz študije izhajaja naslednja struktura stroškov (velja za leto 1998).

Stroški

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Zakon o pravilih cestnega prometa (Ur. l. RS 109/10)
  • METODOLOGIJA za določitev nevarnih mest in za njihovo odpravo na državnem cestnem omrežju, Stanislav Zotlar, DRSC
  • Metodologija za določitev postopka preveritve črnih točk, OMEGA consult d.o.o., Ljubljana, 2005.
  • Metodologija za določitev nevarnih mest na drţavnem cestnem omreţju, OMEGA Consult d.o.o., Ljubljana, 2008.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  • [1]Direkcija RS za ceste
  • [2] Policija
  • Umirjanje prometa in ukrepi za odpravo zgostitev prometnih nesreč, Polona Andrejčič-Mušič, DRSC
  • Analiza in reševanje črnih točk na državnih cestah, mag. Andrejčič-Mušič, dr. Lipar, mag. Kostanjšek
  • [3] Napotki za ravnanje v primeru prometne nesreče