Boksarska vstaja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Boksarska vstaja
Boxer-tianjing-left.jpeg
Boksarski uporniki v Tianjinu
Datum 2. november 18997. september 1901
Prizorišče Kitajska
Vzrok
vojne
nezadovoljstvo zaradi prevelikega vpliva zahodnih sil
Rezultat zmaga zavezniških sil
Udeleženci
Zavezništvo:

Zastava Japonske Japonski imperij
Zastava Rusije Ruski imperij
Zastava Združenega kraljestva Velika Britanija
Zastava Francije Francija
Flag of the United States ZDA
Zastava Nemškega cesarstva Nemško cesarstvo
Zastava Italije Kraljevina Italija
Zastava Avstro-Ogrske Avstro-Ogrska

uporniki (boksarji)
Zastava dinastije Čing Dinastija Čing
Poveljniki
Zastava Združenega kraljestva Edward Seymour
Zastava Nemškega cesarstva Alfred Graf von Waldersee
Zastava dinastije Čing Ci Xi
Moč
20,000 prvotno 49,000 skupaj 50,000–100,000 upornikov
70,000 cesarskih čet
Žrtve
2,500 vojaki,
526 tujcev in kitajskih kristjanov
"vsi" uporniki,
20,000 cesarskih vojakov
civilisti = 18,952+

Boksarska vstaja je upor, do katerega je prišlo proti koncu leta 1899. Boksarji so bili pripadniki protizahodnjaškega gibanj na Kitajskem v letih 1899-1900. Člani tajnega društva Pravičnih in složnih pesti, ki so nasprotovali tujim vplivom in vladavini mandžujske dinastije, so o sebi trdili, da z urjenjem (h kateremu je spadalo tudi obredno boksanje) postanejo neobčutljivi na svinčenke. Gibanje se je začelo v provinci Šantung, njegov nastanek pa sta spodbudila revščina na kmetih in brezposelnost, za katero so deloma krivili uvoz blaga z Zahoda. Gibanje se je širilo proti zahodu, njegovi privrženci pa so napadali misijonarje, kitajske kristjane in ljudi, ki so trgovali s tujim blagom. Gibanje je podpirala cesarica Ci Xi in nekateri guvernerji posameznih provinc. Leta 1900 so boksarji dva meseca oblegali tuja veleposlaništva v Pekingu, dokler ni posredovala mednarodna vojska, ki je mesto zavzela in ga izropala. Ci Xi in cesar sta skrivaj pobegnila. Tuje sile so v Pekingu naredile več kazenskih racij, v boksarski listini, ki so jo napisali 1901 pa zahtevali visoko odškodnino. Z vstajo se je močno okrepilo vmešavanje tujcev v kitajske notranje zadeve, s čimer se je zmanjšala moč dinastije Qing.

Robert Hart, ki je bil tedaj tamkajšnji angleški generalni nadzornik carinske službe in je preživel obleganje poslaništev, je ocenil, da so tujci, zlasti misijonarji, zakrivili divjo kitajsko nejevoljo in da je bila vstaja »v bistvu rodoljubna in da ni mogoče dvomiti o upravičenosti mnogih smotrov, česar ni mogoče dovolj poudariti.«

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)