Fabian Gottlieb von Bellingshausen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

‎ ‎

Fabian Gottlieb von Bellingshausen

Fabian Gottlieb von Bellingshausen (rusko Фадде́й Фадде́евич Беллинсга́узен, Fadej Fadejevič Bellinsgausen), ruski pomorski častnik in raziskovalec Antarktike, * 20. september 1778, Ösel, današnja Estonija, † 13. januar 1852, Kronštadt, Rusija.

Rojen je bil v Estoniji, ki je spadala v tedanji Ruski imperij. Z desetimi leti je postal kadet ruske carske mornarice in pri starosti 18 let diplomiral na pomorski akademiji v Kronštadtu. Naglo je napredoval do čina kapitana. Kot velik občudovalec kapitana Cooka je sodeloval v prvi ruski odpravi, ki je na ladji Nadežda (Upanje) obkrožila svet. Svojo pot je pod vodstvom Kruzensterna začela leta 1803 in jo končala leta 1806. Zatem je Bellingshausen poveljeval različnim ladjam v Baltskem in Črnem morju.

Ko je car Aleksander I. leta 1819 dal svoje soglasje za odpravo v južna polarna območja, so oblasti za njenega poveljnika izbrale Bellingshausna. Iz Portsmoutha sta 5. septembra 1819 odpluli dve ladji, 600-tonska korveta Vostok (Vzhod) in 530-tonska podporna ladja Mirni, ki ji je poveljeval Lazarev. Prva po odpravi Jamesa Cooka je 26. januarja 1820 prekoračila južni tečajnik, 28. pa so člani odprave iz točke s položajem 69° 21' 28" južne zemljepisne širine in 2° 14' 50" zahodne zemljepisne dolžine zagledali antarktično kopno z ledenimi poljanami. Ta dejstva potrjujejo Bellingshausnov dnevnik, njegovo poročilo ruskemu ministru za mornarico z dne 21. julija 1821 in drugi dokumenti, ki so shranjeni v Ruskem muzeju Arktike in Antarktike [1] v Sankt Peterburgu. Poleg tega točka leži manj kot 20 milj od antarktičnega kopna, zato Rusija zahteva, da se Bellingshausna proglasi za odkritelja dolgo iskane Terre Australis, namesto častnika britanske kraljeve mornarice Edwarda Bransfielda (odkritje z dne 30. januarja 1820) ali ameriškega kitolovca Nathaniela Palmerja (17. november 1820).

Med tem potovanjem je Bellingshausen odkril tudi Južne Shetlandske otoke, Otok Petra I. in polotok na Antarktiki, ki ga je poimenoval Aleksandrova obala, vendar se je kasneje izkazalo, da je v resnici Aleksandrov otok.

Odprava je zatem nadaljevala z raziskovanjem tropskih voda Tihega oceana in se v Kronštadt vrnila 4. avgusta 1821 brez večjega odobravanja. Bellingshausen je nadaljeval s služenjem svojemu carju. Boril se je v rusko-turški vojni (1828-1829) in dosegel čin admirala. Leta 1839 je postal vojaški guverner Kronštadta, mesta, v katerem je tudi umrl.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]