Kozaki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zaporožci pišejo pismo sultanu. Sliko je naslikal Ilja Repin med letoma 1880 in 1891.

Kozaki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu. Kozak je tako lahko pripadnik take skupine oz. pripadnik kozaške vojaške enote, ki pa je druge narodnosti.

Sama beseda izhaja preko ukrajinskega kozak iz turškega Kazak, ki pomeni pustolovec oz. svobodni človek. Izraz je bil prvič zapis v ruski kroniki iz leta 1395.

Večje pozornost so Kozaki vzbudili v sredini 17. stoletja, ko so se uprli proti Poljsko-litovski skupnosti. Njihov upor je temeljito spremenil geopolitično dogajanje v Vzhodni Evropi.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Začetki[uredi | uredi kodo]

Prazgodovina Kozakov, ki so slovanskega porekla, je območje med Dnjestrom in Volgo. Prvi zapisi o skupnostih na tem področju izvirajo iz leta 1261. Posledično so se ti Slovani razselili v različne smeri, dokler se niso do nekako 17. stoletja oblikovale različne skupine, ki so sestavljale krhko federacijo. Te skupine so bile:

Posledično so se te osnovne skupine delile še na manjše skupnosti.

Nekatere države (npr. Republika obeh Narodov) so ustanovile posebne vojaške enote lahke konjenice, ki so jih organizirale po zgledu Kozakov in jih tako tudi poimenovali.

Carska Rusija[uredi | uredi kodo]

V začetku 20. stoletja so v carski Rusiji živele naslednje registrirane skupine Kozakov:

Te registrirane skupnosti so imele priviligiran status, saj so bile oproščene plačevanja davka, v zameno pa so morali moški služiti 20 let (pozneje 18 let) v Vojski carske Rusije. Tako so pet let služili v posebnih kozaških enotah, preostala leta pa so preživeli v rezervni sestavi.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]