Nikolaj Vasiljevič Gogolj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
Ivanov gogol.jpg  *
Nikolaj Vasiljevič Gogolj, portret Ivanova
Rojstvo 20. marec (1. april) 1809[1]
Q1666449?
Smrt 21. februar (4. marec) 1852[1] (42 let)
Moskva
Državljanstvo Ruski imperij
Poklic pisatelj, dramatik in zgodovinar
Podpis Nikolai Gogol Signature.svg


Nikolaj Vasiljevič Gogolj [nikoláj vasíljevič gógolj] (rusko Никола́й Васи́льевич Го́голь), ruski pisatelj, * 1. april 1809, vas Soročinci v Poltavski guberniji, Rusija (danes Ukrajina), † 4. marec 1852, Moskva, Rusija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Gogolja, ki se je rodil v obubožani plemiški družini, uvrščamo na mejo med romantiko in realizmom. Študiral je v Peterburgu, bil nato državni uradnik in pozneje profesor zgodovine na peterburški univerzi. Kasneje se je posvetil izključno književnemu ustvarjanju. Veliko je tudi potoval v tujino in nekaj časa živel v zahodni Evropi, zlasti v Rimu; obiskal je tudi Jeruzalem. Proti koncu življenja je zapadel v verske krize in v duševno bolezen. Umrl je leta 1852.

Književni razvoj[uredi | uredi kodo]

Prvič se je pojavil v listu Domovinski zapiski z romantično-folklornimi črticami in pri priči osvojil bralce in literarno kritiko. Naslednje povesti so bile trpkejše, vendar bolj življenjske, romantične edino v fantastični sprijaznitvi z usodo in odsevu vsakdanjosti; iz tega časa je tudi Taras Buljba, delo, v katerem je avtorja prevzelo svobodoljubje, častiljubje in rodoljubnost njegovih kozaških prednikov. Velikansko prizorišče veleposestniške Rusije je oživil z galerijo neprekosljivo karakteriziranih likov v romanu Mrtve duše (s sodobnega stališča je prikazal podeželske plemiče, ki so v svoji pohlepnosti in zaostalosti že kar groteksno čudaški) in v komediji Revizor (predstavil je provincijsko birokracijo, njeno koristoljubnost, pokvarjenost in brezobzirnost, s katero ohranja in krepi svoj položaj). Pozneje se je, skorajda prestrašen zaradi grozot, ki jih je pokazal v svojih delih, začel kesati pred samim seboj in družbo in je napisal knjigo Izbrana mesta iz dopisovanja s prijatelji. Zaman je poskušal mračno podobo Rusije narediti svetlejšo in ustvariti pozitivne junake. Roko odrešitve mu je podal Belinski v znamenitem pismu in ga skušal zadržati, da se ne bi zadušil v lastnem obupu, vendar zaman. Nekaj dni pred smrtjo je Gogolj uničil rokopis drugega zvezka Mrtvih duš.

Gogoljevo delo je odločilno vplivalo na razvoj ruske umetniške proze. Njegova dela so primer groteksnega realizma, kar pomeni, da se v njih realizem meša z grotesko. Obenem je bil Gogolj prvi, ki je oris sodobne stvarnosti povezal z moralnimi, kritičnimi in duhovnimi cilji. Njegova dela pripadajo vsem dobam in vsem literarnim smerem.

Dela[uredi | uredi kodo]

Pomembnejša dela:

  • Plašč,
  • Večeri na pristavi blizu Dikanke (Вечера на хуторе близ Диканьки) (1832),
  • Nevski prospekt,
  • Dnevnik blazneža,
  • Mirgorod (Миргород) (1835)
  • Ženitev (Женитьба),
  • Taras Bulba
  • Portret,
  • Nos (Нос) (1835),
  • Kvartopirci,
  • Mrtve duše (Мёртвые души) (1842),
  • Revizor ('Ревизор),
  • Izbrana mesta iz dopisovanja s prijatelji.