Romanovi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grb rodbine Romanov.

Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.

Romanovi so, po petnajstletnem vmesnem nemirnem obdobju hitrega menjavanja vladarjev, nasledili dinastijo Rurikidov.

Izvor rodbine[uredi | uredi kodo]

Romanovi izhajajo iz stare bojarske rodbine. Prvi poznani prednik Romanovih, Andrej Ivanovič Kobyla, je bil v 14. stoletju bojar na dvoru moskovskih velikih knezov (leta 1347 je bil omenjen v dokumentu velikega knez Simeona Ivanoviča). Rodbina se je kasneje delila na veliko vej.

Dinastija je dobila ime po Romanu Jurjeviču (†1543), bojarju na dvoru carja Vasilija III. (vladal 1505-33). Njegova hči Anastazija Romanova Zakharina-Jurjeva (*1523, †1560) je postala prva žena Ivana IV. Groznega (1533-84). Sin Romana Jurjeviča, Nikita Romanov, je bil varuh svojega mladoletnega nečaka Fjodora Ivanoviča, s katerim je leta 1598 izumrla dinastija Rurikidov. Nikita Romanov (†1586) je imel sina Fjodora Nikitiča (*1553, †1633).

V tekmovanju za prestol je po izumrtju Rurikidov zmagal Boris Godunov (1598-1605), ki se je postopoma znebil vseh tekmecev. Fjodora Nikitiča Romanova je izgnal v samostan daleč na severu Rusije, kjer je prejel meniško ime Filaret. Po Borisovi smrti je postal rostovski metropolit in kasneje moskovski patriarh.

Dinastija Romanov[uredi | uredi kodo]

Sedemletno obdobje zmede, ki je nastopilo po smrti Borisa Godunova, se je končalo 3. marca 1613, ko je razširjeni zemskij sobor (svet bojarjev) z velikim konsenzom za carja izvolil sina Fjodora Nikitiča, petnajstletnega Mihaela Fjodoroviča Romanova.

Mihaelu (vladal 1613-45) je na prestolu sledil sin Aleksej (1645-76) in temu njegov sin Fjodor III. (1676-82). Fjodor III. je umrl mlad brez potomcev. Za njegovega naslednika sta formalno prišla v poštev Fjodorov slaboumni brat Ivan V. in vsestransko nadpovprečno razviti polbrat Peter. Čeprav je patriarh za carja imenoval Petra, je Ivanova ambiciozna starejša sestra Sofija s pomočjo strelcev izvedla dvorni udar in sama prevzela regentstvo v imenu slaboumnega Ivana V. in mladoletnega Petra I. (1682-89)

Leta 1689 je Peter I. pregnal Sofijo v samostan in sam prevzel vladanje, do Ivanove smrti (1696) tudi v njegovem imenu. Peter I. (1682-1725) je leta 1722 izdal zakon, po katerem lahko ruski car sam imenuje svojega naslednika, a je umrl, na da bi to storil. Tako je po njegovi smrti ob podpori vplivnih mož na dvoru in dvorne garde vladanje prevzela Petrova druga žena Katarina I. (1725-27). Za svojega naslednika je določila Petra II., vnuka Petra I. in njegove prve žene Jevdokije Lopuhine. Peter II. (1727-30) je umrl mlad, brez otrok. Z njim je leta 1730 izumrlo moško nasledstvo Romanovih.

Vplivni veljaki na ruskem dvoru so namenili nasledstvo drugi preživeli hčeri Ivana V., Ani (1730-40). Ta je na smrtni postelji imenovala za svojega naslednika sina svoje nečakinje Ane Leopoldovne, dvomesečnega Ivana VI. (1740-41); regentstvo je prevzela njegova mati, ki je vladala s pomočjo nemških strokovnjakov in svetovalcev (oče in ded malega Ivana sta bila nemška vojvoda). Vendar Rusi niso mogli prenašati vladanja Nemcev in so pomagali hčerki Petra I., Elizabeti, izvesti dvorni udar in prevzeti oblast. Tudi Elizabeta (1741-62) ni imela naslednikov in z njeno smrtjo je leta 1762 izumrlo tudi žensko nasledstvo rodbine Romanovih.

Dinastija Holstein-Gottorp-Romanov[uredi | uredi kodo]

Elizabeta je takoj po prevzemu oblasti določila za svojega naslednika na prestolu Karla Petra Ulricha, sina svoje sestre Ane, ki je bila poročena z nemškim vojvodo Karlom Friedrichom von Holstein-Gottorp. Zavladal je kot car Peter III. Dinastija se odtlej imenuje Holstein-Gottorp-Romanov, zaradi velike zgodovinske pomembnosti Petra Velikega pa velikokrat še naprej samo Romanov.

Peter III. je vladal le 5 mesecev (1762). Po njegovi odstavitvi in umoru je 34 let vladala njegova žena Sophie von Anhalt-Zerbst pod imenom Katarina II. Velika (1762-96). Nasledstvo je želela prepustiti neposredno svojemu vnuku Aleksandru, a ta dokumenta, ki mu je dajal to pravico, ni hotel uporabiti. Katarino II. je tako nasledil njen in Petrov neuravnovešeni sin Pavel (1796-1801). Zaradi čudaštev, ki jih je počel, so ga zarotniki umorili. Na prestolu mu je sledil sin Aleksander I. (1801-25). Ta je imel sicer veliko otrok, a nobenega zakonitega naslednika.

Ruska javnost je bila prepričana, da bo Aleksandra I. nasledil njegov dve leti mlajši brat Konstantin. Vendar se je ta v družinskem (tajnem) dogovoru odpovedal prestolu v korist veliko mlajšega brata Nikolaja I. Nejasnost zaradi nasledstva in nezadovoljstvo s carizmom je dalo povod za upor dekabristov, ki ga je Nikolaj s silo zatrl.

Po Nikolaju I. (1825-55) ni bilo več težav z nasledstvom. Očetom so sledili najstarejši živeči sinovi: Aleksander II. (1855-81), Aleksander III. (1881-94) in Nikolaj II. (1894-1917).

Marca 1917, med februarsko meščansko revolucijo, se je moral car Nikolaj II. odpovedati prestolu. Širšo carsko družino je nova oblast umaknila najprej v sibirski Tobolsk in potem v Jekaterinburg (danes Sverdlovsk). Med oktobrsko revolucijo so 17. julija 1918 boljševiki postrelili vso družino.

Rodovnik Romanovih[uredi | uredi kodo]

V rodovniku so navedeni samo tisti člani rodbine, ki so imeli dejansko carsko oblast, in z njimi neposredno povezani. Leta vladanja so navedena v oklepajih.

Mihael Romanov
car
*1596 (1613-†1645)
 
 
Marija Miloslavska
*1625 †1669
 
Aleksej
car
*1629 (1645-†1676)
 
Natalija Naryškina
*1651 †1694
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Sofija
regentka
*1657 (1682-1689) †1794
Fjodor III.
car
*1661 (1676-†1682)
Ivan V.
socar
*1666 (1682-†1696)
Jevdokija
Lopuhina
*1669 †1731
 
Peter I. Veliki
car
*1672 (1682-†1725)
 
Marta Skavronska
Katarina I.
carica
*1684 (1725-†1727)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Katarina
*1691 †1733
∞ Karel Leopold
von Mecklenburg
Ana
carica
*1693 (1730-†1740)
∞ Friedrich Kettler
von Kurland
Aleksej
*1690 †1718
umorjen
Ana
*1708 †1728
∞ Karl Friedrich
von
Holstein-Gottorp
Elizabeta
carica
*1709 (1741-†1762)
 
 
 
 
 
 
 
Ana Leopoldovna
regentka *1718 (1740-41) †1746
∞ Anton Ulrich
von Braunschweig-Wolfenbüttel
Peter II.
car
*1715 (1727-†1730)
Peter III.
car
*1728 (†1762)
umorjen
 
Sophie von Anhalt-Zerbst
Katarina II. Velika
carica
*1729 (1762-†1796)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ivan VI.
(*1740-1741) †1764
umorjen
Pavel
car
*1754 (1796-†1801)
umorjen
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Aleksander I.
car
*1777 (1801-†1825)
Konstantin
*1779 †1831
Nikolaj I.
car
*1796 (1825-†1855)
 
 
Aleksander II.
car
*1818 (1855-†1881)
umorjen
 
 
Aleksander III.
car
*1845 (1881-†1894)
 
 
Nikolaj II.
car
*1868 (1894-†1917) †1818
umorjen

Viri[uredi | uredi kodo]

  • The new encyclopaedia Britannica. Chicago [etc.]: Encyclopaedia Britannica. 1992. COBISS 13736197. 
  • Enciklopedija Leksikografskog zavoda. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod. 1966. COBISS 28825857.