Aleksej Konstantinovič Tolstoj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje


Grof Aleksej Konstantinovič Tolstoj (rusko Алексе́й Константи́нович Толсто́й ), ruski pesnik, pisatelj, romanopisec in dramatik, * 5. september (24. avgust, ruski koledar) 1817, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija), † 10. oktober (28. september) 1875, vas Krasnij Rog, Ruski imperij (danes Počepski rajon, Brjanska oblast, Rusija).

Tolstoj velja za pomembnega pesnika v ruski književnosti 19. stoletja.

Rodil se je očetu grofu Konstantinu Petroviču Tolstoju (1779-1870). Diplomiral je na Univerzi v Moskvi leta 1836. Večino življenja je preživel na dvoru. Po materini smrti se je v Dresdnu poročil s Sofijo Bahmetevo. Leta 1861 se je upokojil in se posvetil pisateljevanju.

Njegov trajni doprinos k ruski prozni književnosti je trilogija treh zgodovinskih dram, tvorjenih po Puškinovi tragični drami Boris Godunov.

Dela[uredi | uredi kodo]

Dramatika[uredi | uredi kodo]

Portret pesnika in dramatika Alekseja Konstantinoviča Tolstoja v mladosti, Karl Brjullov, 1836

Proza[uredi | uredi kodo]

  • Srebrni knez (Князь Серебряный) (1862)
  • Upir (Упырь) (1841)
  • Družina nemrtvih (Семья вурдалака) (1839)
  • Srečanje čez tristo let (Встреча через триста лет) (1839)
  • Volčji posvojenec (Волчий приемыш) (1843)
  • Steblovski (Стебловский) (1846)

Publicistika[uredi | uredi kodo]

  • Projekt postavitve na oder tragedije 'Smrt Ivana Groznega' (Проект постановки на сцену трагедии 'Смерть Иоанна Грозного') (1866)
  • Projekt postavitve na oder tragedije 'Car Fjodor Ioanovič' (Проект постановки на сцену трагедии 'Царь Федор Иоаннович') (1868)