München
München [mínhen] (slovensko (starinsko) Monakovo) je glavno mesto nemške zvezne dežele Bavarske. Po Berlinu in Hamburgu je tretje največje mesto v Nemčiji z okoli 1,4 milijona (leta 2004) prebivalcev. Leži v severnem predgorju Alp, v srednjem toku reke Isar, 48°08′ severno in 11°34′ vzhodno. Mestni moto je »Svetovno mesto s srcem« (»Die Weltstadt mit Herz«).
München je bavarski kulturni, industrijski, gospodarski, prometni, trgovski, turistični in športni center. Je slikovito mesto s stavbami v gotskem, renesančnem, baročnem, klasicističnem in modernem slogu.
Vsebina |
Zgodovina[uredi]
Mesto je bilo ustanovljeno v 12. stoletju, ko naj bi njegov ustanovitelj Henrik Lev mitnico na pomembni solni cesti iz Bad Reichenhalla v Augsburgu pomaknil po reki Isar navzgor do samostanske naselbine München (»pri menihih«). Leta 1255 je München postal prestolnica Bavarske. V 19. stoletju je zaslovel kot evropsko mesto umetnosti in kulture. V mestu se je naglo povečevalo število prebivalcev (s 170.000 leta 1871 na 590.000 leta 1910).
7. novembra 1918 je bila v Münchnu razglašena republika (t.i. novembrska revolucija).
8. / 9. novembra 1923 je Adolf Hitler poskušal izvesti državni udar in priti na oblast.
30. septembra 1938 so tu sklenili Münchenski sporazum o delitvi Češkoslovaške, ki so ga podpisali predsednik britanske vlade Neville Chamberlain, predsednik francoske vlade Edouard Daladier in fašistična diktatorja Adolf Hitler ter Benito Mussolini, zgolj nekaj tednov potem, ko je Tretji rajh priključil Avstrijo.
Izvor kot srednjeveško mesto
Leta 1158 je bil Munchen prvič omenjen v dokumentu podpisanem v Ausburgu, zato se ta datum upošteva kot nastanek Munchna. Knez Louis IV. je bil izvoljen za nemškega kralja v letu 1314 in kronan za svetega rimskega cesarja leta 1328. okrepil je položaj mesta, tako da mu je dal solni monopol – zagotovilo za dodatni dohodek. V poznem 15. stoletju je mesto doživelo preporod gotske umetnosti – Stara mestna hiša je bila povečana in največja gotska cerkev Frauenkirche je bila zgrajena v le dvajsetih letih.
Prestolnica združene Bavarske
Ko se je Bavarska leta 1506 združila je Munchen postal njena prestolnica. V 16. stoletju je Munchen postal središče nemške protireformacije in renesančne umetnosti. Leta 1632 mod tridesrtletno vojno je mesto postalo volitvena rezidenca, ko je Maksimilijan I. dobil volitveno dostojanstvo. Leta 1634 je v mestu vladal kaos, saj je izbtuhnila kuga in tretjina prebivalcev je umrla. Leta 1806 Munchen potaane glavno mesto novega Bavarskega kraljestva z državnim parlamentom in novima nadškofoma Munchna in Freisinga, ki sta prebivala v mestu. Dvajset let kasnjeje je bila tudi Landshut univerza preseljena v Munchen. Mnoge izmed najlepših zgradb v mestu do bile zgrajene v tem obdobju in so bile zgrajene med vladanjem prvih treh kraljev. Kasneje so bila leta vladanja princa regenta Lutipolda zaznamovana z izjemno unmetniško in kulturno dejavnostjo v mestu in okolici (Franz von Stuck in Der Blaue Reuter, Di Lasso, Wagner, Mozart)
Od prve do druge svetovne vojne
Po izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 je postalo življenje v Munchnu zelo težko, saj so zavezniške blokade Nemčije pripeljale do pomanjkanka hrane in goriva. Med francoskimi zračnimi napadi so tri bombe pade na Munchen. Po prvi svetovni vojni je bilo mesto v središču političnih nemirov. Novembra leta 1918, na predvečer revolucije, so Ludwig III. in njegova družina pobegnilli iz mesta. Po umoru prvega republikanskega premieja Kurta Eisnerja februarja 1919 je bila razglašena Bavarska Sovjetska Republika. Komunisti so imeli moč in Lenin jim je poslal telegram, ampak je zvezo prekinil Freikorps maja 1919. Medtem ko je bila obnovljena republikanska vlada je Munchen postal leglo političnih skrajnežev, med katerimi se je Adolf Hitler in nacionalni socializem povečal v ospredje. Leta 1923 so Hitler in njegovi privrženci uprizorili državni napad, da bi zrušili Weimarsko republiko in prevzeli oblast. Upor ni uspel, zato je Hitlerjeva aretacija začasno paralizirala nacistično stranko , ki ljudem izven Munchna skoraj ni bila znana. Mesto je spet postalo središče nacistične stranke leta 1933, ko so nacionalsocialisti prevzeli oblast. Socialistična delavska stranka je ustvarila prvo koncentracijsko taborišče v Dachau, ki je od Munchna oddaljen 10 kilometrov.
Gospodarstvo in industrija[uredi]
München je največje industrijsko središče Bavarske, z več kot 350.000 zaposlenimi. Močno so razvite strojna, avtomobilska (BMW, MAN), kemijska, steklarska, elektrotehniška (Siemens), lesna, prehrambena, pivovarska ter tekstilna industrija s konfekcijo. Znano je po proizvodnji nimfenburškega porcelana, optičnih instrumentov in instrumentov precizne mehanike.
Kultura in umetnost[uredi]
V Münchnu so znane knjižnice (Bayerische Staatsbibliothek, ustanovljena 1558), galerije in muzeji. München je tudi eden od centrov nemške filmske industrije.
Izobraževanje in znanost[uredi]
Mesto ima svojo univerzo, (osnovano 1472 v Ingolstadtu, leta 1800 preseljeno v Landshut, leta 1826 pa v München), tu so tudi znane tehniške, glasbene in druge visoke šole, med njimi Tehniška univerza v Münchnu.
Šport[uredi]
Leta 1972 so bile v Münchnu XX. Olimpijske igre. Dogodek je postal znan predvsem po terorističnem napadu, ko je skupina Arabcev ugrabila in umorila 11 izraelskih športnikov. V mestu delujeta tudi dva večja nogometna kluba: FC Bayern München in TSV 1860 München.
Okolica Münchna[uredi]
Zunanje povezave[uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: München |
