BMW

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
BMW AG
Tip delniška družba
Panoga avtomobilska industrija
Ustanovitev 7. marec 1916
Ustanovitelj(i) Franz Josef Popp
Sedež Zastava Nemčije München, Nemčija
Ključni ljudje

Norbert Reithofer - predsednik uprave

Joachim Milberg - predsednik nadzornega sveta
Produkti

Rast 1.699.835 avtomobilov BMW (2013)

Upad 110.127 motociklov BMW (2013)
Prihodek Rast € 60,474 milijarde (2013)
Dobiček neto Upad € 2,289 milijarde (2013)
Št. zaposlenih 77.710 (31. december 2013)

BMW AG [be-em-ve a-ge]; je nemška kratica za Bayerische Motoren Werke Aktiengesellschaft ali prevedeno Bavarski motorni obrat delniška družba in je del koncerna BMW Group. BMW je globalno podjetje s sedežem v Münchnu, Nemčija. Izdelujejo avtomobile in motocikle. BMW Group ima v lasti tudi avtomobilski znamki Mini in Rolls-Royce ter podznamki BMW M in BMW i.

O podjetju[uredi | uredi kodo]

BMW poslovna zgradba v Münchnu, v ospredju BMW muzej.
BMW523i.JPG

BMW kompleks[uredi | uredi kodo]

BMW kompleks v Münchenu sestavljajo BMW poslovna zgradba, BMW muzej, BMW svet in obrat München za izdelavo avtomobilov.

Uspeh[uredi | uredi kodo]

Uspeh podjetja BMW je vedno temeljil na dolgoročnem razmišljanju in odgovornem ravnanju. Iz tega naslova se je podjetje znotraj verige ustvarjanja vrednosti zavezalo trajnostnemu razvoju na področju ekologije in družbe, sprejelo celovito odgovornost za proizvode in podalo jasno obvezo za ohranjanje virov v sklopu integralnega dela strategije podjetja. Zaradi svojih prizadevanj zaseda BMW Group sam vrh lestvice trajnostnega razvoja v svoji industrijski panogi po indeksu Dow Jones Sustainability že sedmo leto zapored. Bodoče uspehe pa gradijo z vrhunsko strategijo poslovanja in nastopa na zahtevnem avtomobilskem trgu z vrhunskimi produkti, uspešno in razvejano prodajno mrežo z aktivnostmi, ki obsega več kot 140 držav sveta ter odlično organiziranostjo poslovanja, prilagojeno razmeram na tržišču.

Raziskave in razvoj[uredi | uredi kodo]

V BMW posvečajo veliko skrb tudi raziskavam in razvoju, kjer deluje več skupin. Izdelujejo hibridne in električne avtomobile, poleg tega pa poskušajo zmanjšati porabo pri navadnih modelih z enako ali celo boljšo dinamiko vožnje ter razviti vozilo na najvišjo raven vožnje. Takšne so zavore, ki shranjujejo energijo pri zaviranju s sistemom EfficientDynamics, varčevalni sistem izklopa vozila na mestu s sistemom Start-Stop, komunikacijski sistem BMW ConnectedDrive...

Trajnostna usmeritev in družbena odgovornost[uredi | uredi kodo]

Podjetje BMW želi tudi v prihodnosti ostati vodilni proizvajalec v premium segmentu vozil na globalni ravni, zato je angažirano družbeno odgovorno podjetje, ki podpira trajnostno naravnane aktivnosti v svetu. BMW je tudi ponosni partner številnim projektom po svetu, saj trajnostno povezuje poslovni svet s športom in izobraževanjem.

Dosedanji predsedniki uprave[uredi | uredi kodo]

Lastništvo podjetja na dan 31.12.2012[uredi | uredi kodo]

Stefan Quandt: 17,4%
Johanna Quandt: 16,7%
Susanne Klatten: 12,6 %

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Začetki[uredi | uredi kodo]

Leta 1913 je inženir Karl Friedrich Rapp ustanovil še eno podjetje v Münchnu, imenovano Rapp Motorenwerke GmbH za izdelavo letalskih motorjev. Zaradi finančnih težav je podjetje l.1916 prodal Maxu Frizu in Franzu Josefu Poppu, ki sta ga aprila l.1917 preimenovala v Bayeriche Motoren Werke GmbH. Vzporedno je 7. marca 1916 ustanovil svoje podjetje Gustav Otto z imenom Bayerische Flugzeugwerke AG (BFW), ki se je prav tako ukvarjalo z izdelavo letalskih motorjev. Leta 1917 je to podjetje dobilo tudi uradni logotip, ki pa se ne razlikuje veliko od današnjega. Po prvi svetovni vojni l.1922 se je podjetje prestrukturiralo. Finančnik Camilo Castiglioni je zagotovil kapital, prvi generalni direktor pa je postal Franz Josef Popp, ki je k svojemu podjetju pripojil še del podjetja BFW in tako je nastalo enotno podjetje BMW AG, ki obstaja še danes. Jeseni l.1923 so izdelali prvi BMW motocikel BMW R32 in l.1929 še prvi avtomobil po licenci angleškega Austin Sevena. To je bil model BMW 3/15 PS, imenovan tudi "Dixi".

Časovnica pomembnejših dogodkov v BMW AG[uredi | uredi kodo]

  • 1916: Ustanovitev podjetja Bayerische Flugzeug Werke (BFW)
  • 1917: Preimenovanje podjetja Rapp Motoren Werke GmbH v Bayerische Motoren Werke GmbH, predstavitev BMW logotipa
  • 1918: Preoblikovanje BMW GmbH v BMW AG (delniško družbo), Franz Josef Popp postane prvi generalni direktor podjetja
  • 1922: Pri prestrukturiranju podjetja združijo del podjetja Bayerische Flugzeug Werke (BFW)
  • 1923: Izdelajo prvi motocikel BMW R32
  • 1928: Kupijo tovarno za izdelavo avtomobilov Fahrzeugfabrik Eisenach A.G.
  • 1929: Izdelajo prvi avtomobil BMW 3/15 PS v Eisenachu
  • 1934: Podjetje loči letalski del in ustanovi BMW Flugmotorenbau GmbH
  • 1939: Kupijo podjetje Brandenburgische Motorenwerke GmbH v Berlinu in nastane podjetje BMW Flugmotorenwerke Brandenburg GmbH
  • 1944: Med bombardiranjem v II. svetovni vojni je precej poškodovana tovarna v Münchnu.
  • 1945: Dovoljenje za popravilo vojaških vozil ZDA in izdelavo motociklov, vendar morajo razstaviti vojne obrate v Münchnu.
  • 1948: Izdelajo prvi povojni motocikel
  • 1959: Zgodovinska skupščina delničarjev, kjer preprečijo sovražni prevzem s strani Daimler-Benza
  • 1960: BMW zaposluje 7000 delavcev in ima letnega prihodka 239 milijonov DEM
  • 1961: Direktor prodaje postane legendarni Paul G. Hahnemann
  • 1962: Predsednik uprave postane Karl-Heinz Sonne
  • 1963: Podjetje prvič delničarjem izplača dividende
  • 1965: Za tržno komunikacijo se prične uporabljati slogan "Aus Freude am Fahren", ki ga l.1969 malce priredijo v "Freude am Fahren"
  • 1967: Kupijo podjetje Hans Glas GmbH, odprejo obrat v Dingolfingu
  • 1967: Odprejo tovarno za izdelavo motociklov v Berlinu
  • 1969: Preselijo vso izdelavo motociklov v Berlin
  • 1969: BMW zaposluje 21000 ljudi in ustvari 1,5 milijarde DEM letnega prihodka
  • 1970: Predsednika uprave zasede legendarni Eberhard von Kuenheim, ustanovitev fundacije Herbert Quandt
  • 1972: Dokončanje nove poslovne zgradbe BMW (BMW-štirivaljnik) poleg olimpijskega parka v Münchnu
  • 1972: Gradnja tovarne v Rosslyn (JAR)
  • 1973: Otvoritev obrata v Landshutu
  • 1975: Alexander Calder je zasnoval prvi BMW Art Car
  • 1978: Predstavitev serije 5 na vodikov pogon v sodelovanju z nemškim vesoljskim centrom (DLR)
  • 1978: BMW zaposluje 30000 ljudi in ustavri 6 milijard DEM letnega prihodka
  • 1979: Otvoritev tovarne motorjev v Steyr v Avstriji
  • 1984: Otvoritev novega obrata za izdelavo motociklov v Berlinu
  • 1985: Začetek gradnje centra za raziskave in inovacije (FIZ)
  • 1985: Ustanovitev BMW Technik GmbH z predrazvojem
  • 1987: Otvoritev obrata v Regensburgu
  • 1990: Uradna otvoritev centra za raziskave in razvoj (FIZ)
  • 1990: BMW zaposluje 70900 ljudi in ustvari 27,1 milijarde DEM letnega prihodka
  • 1992: Odprtje tovarne v Spartanburgu (ZDA)
  • 1993: Bernd Pischetsrieder postane novi predsednik uprave
  • 1994: BMW kupi podjetje Rover Group skupaj z Minijem
  • 1995: Prevzame DesignworksUSA in podjetje se preimenuje v BMW Group DesignworksUSA
  • 1999: BMW sklene pogodbo z ruskim podjetjem Avtotor v mestu Kaliningrad za proizvodnjo avtomobilov
  • 1999: Joachim Milberg prevzame vodenje BMW
  • 2000: Ustanovitev fundacije Eberhard von Kuenheim
  • 2000: Otvoritev Completely Knocked Down (CKD) obrata na Tajskem
  • 2000: Prodaja MG-Rover in Land Rover
  • 2001: Otvoritev obrata v Hams Hall (Anglija)
  • 2002: Helmut Panke postane predsednik uprave, prične se gradnja obrata v Leipzigu
  • 2003: Pridobitev pravic za trženje blagovne znamke Rolls-Royce
  • 2003: Ustanovitev skupnega podjetja (Joint Venture) za proizvodnjo in prodajo vozil na Kitajskem s podjetjem Brilliance China Automotive Holding
  • 2004: Predstavitev BMW serije 7 (E65) z vodikovim pogonom - BMW Hydrogen 7
  • 2004: Prične se gradnja BMW svet v Münchenu in hkrati prenova BMW muzeja
  • 2005: Uradna otvoritev obrata v Leipzigu 13. maja 2005
  • 2005: Uradna otvoritev distribucijskega centra v Dingolfingu (obrat 2.70)
  • 2006: Novi predsednik uprave postane Norbert Reithofer
  • 2007: Otvoritev Completely Knocked Down (CKD) obrata Chennai (Indija)
  • 2007: BMW Motorrad prevzame Husqvarna Motorcycles
  • 2007: Otvoritev BMW svet v Münchnu
  • 2008: Otvoritev prenovljenega BMW muzeja 19. junija 2008
  • 2013: Prodaja Husqvarna Motorcycles avstrijskemu KTM AG

Časovnica pomembnejših produktov v BMW AG[uredi | uredi kodo]

Produkti in proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Aktualni modeli avtomobilov[uredi | uredi kodo]

BMW SERIJA 1

BMW SERIJA 2

Avtomobil BMW serije 3 (F30)

BMW SERIJA 3

BMW SERIJA 4

BMW SERIJA 5

BMW SERIJA 6

BMW SERIJA 7

BMW SERIJA 8

BMW SERIJA 9

BMW SERIJA X

BMW SERIJA Z

BMW Modeli M

BMW SERIJA i

(*ležeče - prihajajoči modeli)

Aktualni modeli motociklov[uredi | uredi kodo]

BMW Enduro

BMW Tour

BMW Roadster

BMW Sport

BMW Urban Mobility

Proizvodni obrati BMW[uredi | uredi kodo]

Varilni roboti pri izdelavi karoserij v BMW tovarni v Leipzigu

BMW ima 28 proizvodnih in montažnih obratov v 13 državah sveta, kjer izdelujejo avtomobile in motocikle ter njihove sestavne dele. Prvo BMW tovarno za proizvodnjo avtomobilov so odprli l.1929 v Eisenachu od koder je prišel tudi prvi BMW avtomobil.

Nemčija

  • Berlin: motocikli
  • Dingolfing: BMW 3 Gran Turismo, BMW 5, BMW 6, BMW 7, BMW M5 in BMW M6
  • Eisenach: izdelava velikih orodij za obdelavo kovin
  • Landshut: avtomobilski deli in učni center za specializacijo
  • Leipzig: avtomobilski deli CFRP, BMW 1 (5 vrat), BMW 1 coupe, BMW 1 cabrio, BMW i3 in BMW i8
  • München: BMW 3 Limuzina, BMW 3 Touring, BMW 4 Coupe
  • Regensburg: BMW 1 (3 vrata), BMW 1 (5 vrat), BMW 3 Limuzina, BMW 4 Cabrio, BMW Z4 in BMW M3
  • Wackersdorf: avtomobilski deli

Avstrija

  • Steyr: 4 in 6 valjni dieselski motorji ter 6 valjni bencinski motorji

Anglija

ZDA

  • Spartanburg: BMW X3, BMW X5, BMW X6, BMW X5M in BMW X6M

Brazilija

Kitajska

  • Shenyang: podaljšane različice BMW 3 Li in BMW 5 Li za kitajski trg ter BMW X1

JAR

(*ležeče - planirana proizvodnja v letu 2014)

Proizvodnja avtomobilov[uredi | uredi kodo]

Proizvodnja BMW avtomobilov po letih:

leto št. izdelanih leto št. izdelanih leto št. izdelanih leto št. izdelanih leto št. izdelanih leto št. izdelanih leto št. izdelanih leto št. izdelanih leto št. izdelanih
1929 5350 1939 8703 1949 - 1959 36609 1969 144700 1979 336981 1989 511476 1999 755547 2009 1043829
1930 6792 1940 2236 1950 - 1960 53888 1970 161164 1980 340919 1990 519660 2000 834519 2010 1236989
1931 3326 1941 253 1951 - 1961 52943 1971 164702 1981 351451 1991 553230 2001 904335 2011 1440315
1932 2886 1942 5 1952 49 1962 53527 1972 182858 1982 378769 1992 598145 2002 930221 2012 1547057
1933 5839 1943 - 1953 1645 1963 57880 1973 197446 1983 420962 1993 532960 2003 944072 2013 1699835
1934 8322 1944 - 1954 3471 1964 61766 1974 188965 1984 431999 1994 573083 2004 1059978 2014
1935 8724 1945 - 1955 17478 1965 67709 1975 221298 1985 445233 1995 595056 2005 1122308 2015
1936 8847 1946 - 1956 35436 1966 74076 1976 275022 1986 446438 1996 639433 2006 1179317 2016
1937 8172 1947 - 1957 40371 1967 87560 1977 290237 1987 461340 1997 672238 2007 1302774 2017
1938 9410 1948 - 1958 51081 1968 107537 1978 320852 1988 484121 1998 706426 2008 1203482 2018

Proizvodnja motociklov[uredi | uredi kodo]

Proizvodnja BMW motociklov po letih:

leto št. izdelanih leto št. izdelanih leto št. izdelanih leto št. izdelanih leto št. izdelanih leto št. izdelanih leto št. izdelanih leto št. izdelanih leto št. izdelanih leto št. izdelanih
1923 1933 1943 1953 27704 1963 6043 1973 20856 1983 28048 1993 36990 2003 89745 2013 110127
1924 1934 1944 1954 29699 1964 9043 1974 23160 1984 34001 1994 44435 2004 93836
1925 1935 1945 1955 23531 1965 7118 1975 25566 1985 37104 1995 52653 2005 92012
1926 1936 1946 - 1956 15500 1966 9071 1976 28209 1986 32054 1996 48950 2006 103759
1927 1937 1947 - 1957 5429 1967 7896 1977 31515 1987 27508 1997 54993 2007 104396
1928 1938 1948 59 1958 7156 1968 5074 1978 29580 1988 23817 1998 60152 2008 104220
1929 1939 1949 9400 1959 8412 1969 4701 1979 24415 1989 25761 1999 69157 2009 82631
1930 1940 1950 17061 1960 9473 1970 12287 1980 29260 1990 31589 2000 74397 2010 99236
1931 1941 1951 25101 1961 9460 1971 18772 1981 33120 1991 33980 2001 90478 2011 110360
1932 1942 1952 28310 1962 4302 1972 21122 1982 30559 1992 35910 2002 93010 2012 113811

BMW M[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Podjetje BMW Motorsport GmbH je bilo ustanovljeno l.1972, kot hčerinska družba BMW AG in je odgovorno za razvoj in proizvodnjo visokozmogljivih športnih modelov BMW. Dirkaške verzije teh modelov sodelujejo v raznih dirkah avto športa. V letih 1973-1979 je bil predsednik uprave BMW Motorsport GmbH dirkač Jochen Neerpasch, njegov dirkaški kolega Martin Braungart pa je postal tehnični direktor med leti l.1972-1979. Leta 1993 pa se je podjetje preimenovalo v BMW M GmbH.

Uspehi BMW v avto športu[uredi | uredi kodo]

Uspehi BMW v moto športu[uredi | uredi kodo]

BMW Art Car[uredi | uredi kodo]

BMW i[uredi | uredi kodo]

Podznamko i je BMW začel razvijati že l.2007 pod imenom Projekt I. Uradno so prihod podznamke napovedali v februarju l.2011. Trgu je bilo treba ponuditi avtomobil z zelo majhno porabo goriva in brez emisij. Na salonu se je pojavil koncept Megacity Vehicle, ki je kasneje dobil oznako BMW i3 in je popolnoma električno vozilo brez emisij. Kot dodatno opremo je možno naročiti še poleg električnega motorja, motor z notranjim izgorevanjem za podaljšanje dometa vozila. Naslednji je bil predstavljen športni model Vision Efficient Dynamics, ki je kasneje dobil oznako BMW i8. V planu ima BMW še nekaj vozil i, ki bodo predstavljeni v prihodnosti.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]