Populizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Populízem je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »ljudstva« proti »elitam«. Populistični pristop lahko uporabljajo levi, sredinski ali desničarski politiki. Slabšalna oznaka »populist« je upravičena predvsem za sredinske ali desničarske politike, ki so praviloma v dogovoru z elitami - s premožnimi, vplivnimi sloji družbe.

Populizem dojemamo kot slabšalno oznako zaradi dvoličnosti. Uspešnost populistične politike predpostavlja tak psihološki ustroj množic, da sprejemajo besede in obljube namesto učinkov. Populistični politiki morajo zaradi tega biti karizmatične osebnosti in uporabljati propagando, včasih ojačano s prisilnim poenotenjem (diktatura).

Populizem je ena izmed značilnosti naci-fašizma, za katerega je izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo.

Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala koroški Jorg Haider in italijanski čudežni politik Silvio Berlusconi[1]. Znani zgodovinski zgledi so, poleg fažizma in nacizma: argentinski peronizem (Juan Perón), »socialistična« Srbija pod Slobodanom Miloševićem. Dediščina vseh teh politikov, na čelu seveda s Hitlerjem in Mussolinijem, je klavrna.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]