Melit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Melit
Splošno
Kategorija IX. razred – Organske spojine
Kemijska formula Al2[C6(COO)6] • 16H2O
Strunzova klasifikacija 10.AC.05
Klasifikacija DANA 50.02.01.01
Kristalna simetrija Tetragonalni trapezoeder (4 2 2), prostorska skupina P 4122, P 4322
Osnovna celica a = 21,91 Å, c = 23,2 Å, Z = 16,
V = 11137,12 Å3
Lastnosti
Molekulska masa 534,47 g/mol
Barva Medeno do voščeno rumena, rjava do rdečkasta, siva, včasih bela
Kristalni habit Grobokristaliničen, masiven
Kristalni sistem Tetragonalni
Razkolnost Nepopolna po {011}
Lom Školjkast
Žilavost Lahko se reže
Trdota 2 - 2,5
Sijaj Steklast, smolast, masten
Barva črte Bela
Prozornost Prozoren, prosojen
Gostota 1,55 – 1,65 g/cm3,
izračunana: 1,65 /cm3
Optične lastnosti Enoosen (-)
Dvolomnost δ = 0,028
Ultravijolična fluorescenca Da
Fosforescenca Da
Sklici [1][2]

Melit, medena kromova smola, medeni kamen ali medovec[3] je nenavaden mineral, ki spada med organske spojine. Kemično je aluminijev melitat s kemijsko formulo Al2C6(COO)6 • 16H2O.[4] Nahajališča melita so povezana z nahajališči lignita, zato se domneva, da je nastal iz rastlinskega gradiva in aluminija iz gline.[5]

Njegovo ime je nastalo iz grške besede μέλ˘ι [melis] – med in se nanaša na njegovo značilno barvo.[6]

Melit je prozoren do prosojen kristal medene barve, ki se lahko obdeluje kot drag kamen. Kristalizira v tetragonalnem kristalnem sistemu kot dobro razvit kristal ali kot brezoblična masa. Je zelo mehak mineral s trdoto 2 – 2,5 po Mohsovi lestvici in majhno specifično težo približno 1,6.[4][5]

Odkrili so ga leta 1789 v Turingiji v Nemčiji, kasneje pa tudi v Rusiji (Nerčinsk, Malovka), Češki republiki (Vernerovice, Korozluky, Valchov) in Madžarski (Tatabánya). V Sloveniji se pojavlja samo melit organskega izvora v rudniku Trbovlje. Glede na redkost pojavljanja v svetu lahko slovenski melit uvrščamo med mineraloške znamenitosti.[7]

Melit nima nobene uporabne vrednosti in je zanimiv samo za znanstvenike in zbiralce.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Mineral Data http://webmineral.com/data/Mellite.shtml
  2. ^ Mindat http://www.mindat.org/min-2638.html
  3. ^ Vidrih, R., Mikuž, V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0184-9
  4. ^ 4,0 4,1 http://webmineral.com/data/Mellite.shtml Webmineral data
  5. ^ 5,0 5,1 http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/mellite.pdf Handbook of Mineralogy
  6. ^ http://www.mindat.org/min-2638.html
  7. ^ 7,0 7,1 R. Vidrih Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 103.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]