Cinabarit
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Cinabarit | |
|---|---|
| Splošno | |
| Kategorija | Minerali |
| Kemijska formula | živosrebrov sulfid (HgS) |
| Poimenovanje | Teofrast, 315 pr.n.š. |
| Identifikacija | |
| Barva | svetlo do temno rdeča, cinobrasto do rjavkasto rdeča |
| Črta | cinober rdeča |
| Kristalna zgradba | trigonalna |
| Cepitev | |
| Lomnost | |
| Lom | |
| Mohsova trdotna lestvica | 2-2,5 |
| Sijaj | diamanten do kovinski |
| Lomni količnik | |
| Specifična gostota | 8-8,2 g/cm³ |
| Entalpija | |
| Tališče | |
Cinabarít (iz grške besede kinnabari, rumenica), pogosto imenovan tudi živorebrna svetlica, je mineral živosrebrnega sulfida in spada v v 2. razred med sulfide, po klasifikaciji H. Strunza.
Je eden najlepših mineralov, ki ga najdemo tudi v obliki kristalov.
Vsebina |
[uredi] Sestava minerala
Mineral cinabarit vsebuje 86,2% živega srebra in 13,8 % žvepla.
[uredi] Nahajališča
Zelo znano nahajališče v Sloveniji je idrijski rudniku, kjer se pojavlja v različno starih kamninah, od karbonskih in permskih do spodnje- in srednjetriasnih. Po odkritju živega srebra so najprej rudarili v slabo orudenem karbonskem skrilavem glinavcu; 22. januarja 1508, na dan sv. Ahaca, pa so v jašku ob Nikovi odkrili v globini 42m bogato cinabaritno rudo, ki so jo izkoriščali vse do današnjih dni. Obstajajo še druga nahajališča, kot so npr. Knapovže, Litija, Sv. Ana ter Sv. Tomaž (severozahodno od Škofje Loke). Cinabarit v omenjenih nahajališčih ne dosega idrijskega niti po kakovosti nit po lepoti.
Na svetu je najpomembnejše nahajališče rudnik Almaden v Španiji. Druga pomembna nahajališča so v Italiji (Monte Amiata), Nemčiji (Obermoschel), Ukrajini (Donjecki bazen in Nikitovka), Kazahstanu (okolica Taškenta), ZDA (Cahill Mine v Nevadi, New Almaden in New Idria v Kaliforniji), Mehiki (Palomas), Peruju (Huancavelica) in Kitajski (Hunan in Kvejčov).
[uredi] Uporaba
Cinabarit je najpomembnejša živosrebrova ruda, v preteklosti pa so ga uporabljali tudi za pigment, imenovan vermillion. Iz cinabarita pridobljen živordeč pigment poznamo tudi pod bolj domačim imenom cinober.
[uredi] Zunanje povezave
[uredi] Literatura
- R. Vidrih, V. Mikuž. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, str. 94-95. ISBN 86-365-0184-9 (COBISS)

