Cinabarit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Cinabarit
Splošno
Kategorija Minerali
Kemijska formula živosrebrov sulfid (HgS)
Poimenovanje Teofrast, 315 pr.n.š.
Identifikacija
Barva svetlo do temno rdeča, cinobrasto do rjavkasto rdeča
Črta cinober rdeča
Kristalna zgradba trigonalna
Cepitev
Lomnost
Lom
Mohsova trdotna lestvica 2-2,5
Sijaj diamanten do kovinski
Lomni količnik
Specifična gostota 8-8,2 g/cm³
Entalpija
Tališče

Cinabarít (iz grške besede kinnabari, rumenica), pogosto imenovan tudi živorebrna svetlica, je mineral živosrebrnega sulfida in spada v v 2. razred med sulfide, po klasifikaciji H. Strunza.

Je eden najlepših mineralov, ki ga najdemo tudi v obliki kristalov.

Vsebina

[uredi] Sestava minerala

Mineral cinabarit vsebuje 86,2% živega srebra in 13,8 % žvepla.

[uredi] Nahajališča

Zelo znano nahajališče v Sloveniji je idrijski rudniku, kjer se pojavlja v različno starih kamninah, od karbonskih in permskih do spodnje- in srednjetriasnih. Po odkritju živega srebra so najprej rudarili v slabo orudenem karbonskem skrilavem glinavcu; 22. januarja 1508, na dan sv. Ahaca, pa so v jašku ob Nikovi odkrili v globini 42m bogato cinabaritno rudo, ki so jo izkoriščali vse do današnjih dni. Obstajajo še druga nahajališča, kot so npr. Knapovže, Litija, Sv. Ana ter Sv. Tomaž (severozahodno od Škofje Loke). Cinabarit v omenjenih nahajališčih ne dosega idrijskega niti po kakovosti nit po lepoti.

Kristali cinabarita na dolomitu iz Kitajske.

Na svetu je najpomembnejše nahajališče rudnik Almaden v Španiji. Druga pomembna nahajališča so v Italiji (Monte Amiata), Nemčiji (Obermoschel), Ukrajini (Donjecki bazen in Nikitovka), Kazahstanu (okolica Taškenta), ZDA (Cahill Mine v Nevadi, New Almaden in New Idria v Kaliforniji), Mehiki (Palomas), Peruju (Huancavelica) in Kitajski (Hunan in Kvejčov).


[uredi] Uporaba

Cinabarit je najpomembnejša živosrebrova ruda, v preteklosti pa so ga uporabljali tudi za pigment, imenovan vermillion. Iz cinabarita pridobljen živordeč pigment poznamo tudi pod bolj domačim imenom cinober.

[uredi] Zunanje povezave

[uredi] Literatura