Cinabarit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Cinabarit

Cinabarit na dolomitu
Splošno
Kategorija II. razred - Sulfidi
Kemijska formula Živosrebrov(II) sulfid, HgS
Kristalna simetrija Trigonalna 3 2
Osnovna celica a = 4,145(2) Å, c = 9,496(2) Å, Z=3
Lastnosti
Barva Škrlatno rdeča, do rjavo rdeča in svinčeno siva
Kristalni habit Romboedričen do ploščat. Zrnat do masiven, v inkrustacijah
Kristalni sistem Trigonalni – trapezoedrični
Dvojčičenje Enostavno zraščeni dvojčki, ravnina dvojčičenja {0001}
Razkolnost Prizmatična, popolna, po ravnini {1010}
Lom Neraven do podškoljkast
Žilavost Rahlo drobljiv
Trdota 2-2,5
Sijaj Diamanten, kovinski ali moten
Barva črte Škrlatna
Prozornost V tankih kosih prozoren
Specifična teža 8,176
Optične lastnosti Enoosen (+)
Lomni količnik nω = 2,905 nε = 3,256
Dvolomnost δ = 0,351
Topnost 1,.04 x 10-25 g/100 ml vode (Ksp pri 25 °C = 2 x 10-32)[1]
Sklici [2][3][4]

Cinabarít (grško kinnabari - rumenica), pogosto imenovan tudi živorebrna svetlica, je mineral živosrebrnega sulfida in spada v v 2. razred med sulfide, po klasifikaciji H. Strunza.

Je eden najlepših mineralov, ki ga najdemo tudi v obliki kristalov.

Sestava minerala[uredi | uredi kodo]

Mineral cinabarit vsebuje 86,2% živega srebra in 13,8 % žvepla.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Zelo znano nahajališče v Sloveniji je idrijski rudniku, kjer se pojavlja v različno starih kamninah, od karbonskih in permskih do spodnje- in srednjetriasnih. Po odkritju živega srebra so najprej rudarili v slabo orudenem karbonskem skrilavem glinavcu; 22. junija 1508, na dan sv. Ahaca, pa so v jašku ob Nikovi odkrili v globini 42m bogato cinabaritno rudo, ki so jo izkoriščali vse do današnjih dni. Obstajajo še druga nahajališča, kot so npr. Knapovže, Litija, Sv. Ana ter Sv. Tomaž (severozahodno od Škofje Loke). Cinabarit v omenjenih nahajališčih ne dosega idrijskega niti po kakovosti nit po lepoti.

Na svetu je najpomembnejše nahajališče rudnik Almaden v Španiji. Druga pomembna nahajališča so v Italiji (Monte Amiata), Nemčiji (Obermoschel), Ukrajini (Donjecki bazen in Nikitovka), Kazahstanu (okolica Taškenta), ZDA (Cahill Mine v Nevadi, New Almaden in New Idria v Kaliforniji), Mehiki (Palomas), Peruju (Huancavelica) in Kitajski (Hunan in Kvejčov).

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Cinabarit

Cinabarit je najpomembnejša živosrebrova ruda, v preteklosti pa so ga uporabljali tudi za pigment, imenovan vermillion.

Iz cinabarita pridobljen živordeč pigment poznamo tudi pod bolj domačim imenom cinober.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Meyers, J.. Chem. Ed. 63: str. 689. 1986.
  2. ^ Mineral Handbook
  3. ^ Mindat
  4. ^ Webmineral

Literatura[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]