Romeit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Romeit
Splošno
Kategorija IV. razred – Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula (Ca,Fe,Mn,Na)2(Sb,Ti)2O6(O,OH,F)
Strunzova klasifikacija 04.DH.20 (10. izdaja)
Klasifikacija DANA 44.01.01.03 (8. izdaja)
Kristalna simetrija Heksaoktaedrska (4/m 3 2/m),
prostorska skupina F d3m
Osnovna celica a = 10,28(4) Å, Z = 8, V = 1086,37 Å3
Lastnosti
Molekulska masa 410,04 g/mol
Barva Rumenkasto do rdečkasto rjava, temno rjava, rdeča, svetlo rumena
Kristalni habit Skorjast, praškast
Kristalni sistem Kubični
Dvojčičenje Redko na {111}.
Razkolnost Slaba
Lom Nepravilen/neraven, razcepljen
Trdota 5,5 – 6,5
Sijaj Poddiamanten, steklast, masten
Barva črte Skoraj brezbarvna, bledo rumena
Prozornost Prozoren, prosojen
Gostota 4,95 – 5,41 g/cm3,
izračunana: 5,28 g/cm3
Optične lastnosti Izotropen, lahko tudi anomalno dvoosen
Lomni količnik n = 1,817 – 1,854
Dvolomnost Ni dvolomen
Topnost Netopen v kislinah
Drugo Pri taljenju z natrijevim karbonatom razpade
Sklici [1][2]
Glavne vrste
Druga imena Antimonova okra, atopit, titanov antimonov piroklor

Romeit je kalcijev antimonat s kemijsko formulo
(Ca,Fe,Mn,Na)2(Sb,Ti)2O6(O,OH,F). Romeit je medeno rumen mineral, ki kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Ime je dobil po slavnem fracoskem kristalografu Jeanu Baptistu Louisu Romé de L'Isleu (1736-1790).

Pojavlja se v metamorfnih železovih-manganovih depozitih in hidrotermalnih žilah, ki vsebujejo antimon. Njegovo tipsko nahajališče je rudnik Prabomaz v dolini Aoste v Italiji. Najpomebnejša nahajališča romeita so v Alžiriji, Avstraliji, Braziliji, Kitajski, Evropi, Japonski, Novi Zelandiji in ZDA. Edino nahajališče romeita v Sloveniji je Potok pod Blegošem med Poljansko in Selško dolino.[3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Mindat http://www.mindat.org/min-3443.html
  2. ^ Mineral Data http://webmineral.com/data/Romeite.shtml
  3. ^ Vidrih, R. & Mikuž, V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0184-9

Vira[uredi | uredi kodo]

  • Brugger, J., R. Gieré, Stefan Graeser, Nicolas Meisser, The crystal chemistry of roméite, Contributions to Mineralogy and Petrology, 127, št. 1-2/Marec 1997, str. 136–146.
  • Dana, James Dwight (1853) Manual of Mineralogy: Including Observations on Mines, Rocks, Reduction of Ores and the Application of the Science to the Arts, Durrie and Peck. 5. izdaja. str. 303.