Molibdenit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Molibdenit

Molibdenit na kremenu, premer 15 mm (Molly Hill mine, Quebec, Kanada)
Splošno
Kategorija II. razred - Sulfidi
Kemijska formula MoS2
Strunzova klasifikacija 02.EA.30
Klasifikacija DANA 02.12.10.01
Kristalna simetrija Diheksagonalna bipiramida 6/mmm (6/m 2/m 2/m),
prostorska skupina P63/mmc {P63/m 2/m 2/c}
Osnovna celica a = 3,16 Å, c = 12,3 Å,
V = 106,37 ų
Lastnosti
Molekulska masa 160,07 g/mol
Barva Črna, svinčeno siva ali siva
Kristalni habit Tanki ploščati šesterokotni kristali, zaljučeni s pinakoidnimi ploskvami, lahko tudi šesterokotne piramide, prisekane s pinakoidi; v sulfidnih rudah tudi masiven, ploščat ali drobno zrnat
Kristalni sistem Heksagonalni
Razkolnost Popolna na {0001}
Lom Luskast
Žilavost Upogljiv
Trdota 1 – 1,5
Sijaj Kovinski
Barva črte Modrikasto siva
Prozornost Neprozoren
Specifična teža 4,73
Gostota 4,998 g/cm3
Taljivost Netaljiv
Drugo Lističi in kristali so upogljivi, toda niso elastični; otip je masten, na prstih pušča sledove
Sklici [1][2][3][4][5]

Molibdenit (iz grškega μόλυβδος [mólibdos] - svinec) je mineral molibdenov sulfid s kemijsko formulo MoS2. Po videzu in otipu je podoben grafitu in ima mazivne lastnosti, ki so posledica slojaste strukture. Kristali molibdenita so zgrajeni iz slojev molibdenovih atomov, med katerimi so atomi žvepla. Vezi Mo-S so močne, interakcije med žveplovimi atomi pod in nad sloji molibdenovih atomov pa so šibke in omogočajo gladko drsenje in popolno razkolnost.

Kristalna struktura molibdenita

Molibdenit se pojavlja v magmatskih kamninah, predvsem v alitu, granitu in pegmatitu, in visokotemperaturnih hidrotermalnih rudnih depozitih. Med spremljajočimi minerali so najpogostejši pirit, halkopirit, kremen, anhidrit, fluorit in šelit.

Pomembna nahajališča molibdenita so v Afganistanu, več področjih v Argentini in Avstraliji, Belgiji (Brabant, Lüttich in Luxemburg), Nemčiji (Altenberg, Zinnwald, Ehrenfriedersdorf in Erzgebirge), Finski, Norveški, Italiji (Traversella in Macchetto), Ruski federaciji (Bajkal), Grenlandiji, Avstriji, Mehikiin ZDA (New Mexico, Kolorado, Arizona in Utah).[6]

V molibdenitu je vedno prisoten renij, ki je v kristalni strukturi vgrajen namesto molibdena. Običajna koncentracija renija je nekaj ppm, doseže pa tudi koncentracijo 1-2%. Molibdenitne rude so edini vir renija. Radioaktivni izotop Re-187 in njegov hčerinski izotop Os-187 omogočata geokronološko datiranje.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • James Dwight Dana, Manual of Mineralogy and Lithology, Containing the Elements of the Science of Minerals and Rocks, READ BOOKS, 2008 ISBN 1443742244
  • Frederick H. Pough, Roger Tory Peterson, Jeffrey (PHT) Scovil, A Field Guide to Rocks and Minerals, Houghton Mifflin Harcourt, 1988 ISBN 039591096X
  • Walter Schumann, R. Bradshaw, K. A. G. Mills, Handbook of Rocks, Minerals and Gemstones, Houghton Mifflin Harcourt, 1993 ISBN 0395511372
  • Petr Korbel, Milan Novák: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag GmbH, Eggolsheim 2002, ISBN 3-89555-076-0, str. 48.
  • Paul Ramdohr, Hugo Strunz: Klockmanns Lehrbuch der Mineralogie. 16. izdaja. Ferdinand Enke Verlag, 1978, ISBN 3-432-82986-8, str. 467-468.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]