Margarit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Margarit


Margarit (Wright Mine, Massachusetts, ZDA); velikost: 4,8 × 3,4 × 2,6 cm
Splošno
Kategorija VIII. razred – Silikati,
podrazred: plastnati silikati (filosilikati),
skupina: sljude
Kemijska formula CaAl2(Al2Si2)O10(OH)2
Strunzova klasifikacija 09.EC.30
Klasifikacija DANA 71.02.02c.01
Kristalna simetrija Monoklinska prizmatična (2/m),
prostorska skupina: C 2/c
Osnovna celica a = 5,118 Å, b = 8,799 Å,
c = 19,159 Å, Z = 4,
β= 95,15°, V = 859,31 Å3
Lastnosti
Molekulska masa 398,18 g/mol
Barva Bela, siva, rožnato siva, rumenkasto siva
Kristalni habit Luskast ali masiven
Kristalni sistem Monoklinski kristalni sistem Monoklinski
Razkolnost Dobra na {001}
Lom Krhek
Trdota 4
Sijaj Bisern
Barva črte Bela
Prozornost Prosojen do polprosojen
Gostota 2,99 – 3,08 g/cm3,
povprečna: 3,03 g/cm3,
izračunana: 3,08 g/cm3
Optične lastnosti Dvoosen (-)
Lomni količnik nα = 1,595 – 1,638,
nβ = 1,625 – 1,648,
nγ = 1,627 - 1.650
Dvolomnost δ = 0,012 - 0,032
Pleohroizem Brezbarven
Kot 2V Izračunan: 28º - 46º,
izmerjen: 26º - 67º
Disperzija r < v
Ultravijolična fluorescenca Kratkovalovna UV: nebesno moder,
dolgovalovna UV: živo nebesno moder
Najpogostejše nečistoče Na, Mg, Cr, Li, Mn, Fe, K, Ba, Sr, H2O
Radioaktivnost Ne
Sklici [1][2][3]
Glavne vrste
Domača imena Difanit, kalcijeva (tudi bisernata ali drobljiva) sljuda

Margarit (iz grškega margaritosbiser) je s kalcijem bogat silikatni mineral iz skupine sljud s kemijsko formulo CaAl2(Al2Si2)O10(OH)2. Mineral tvori rožnato sive ali rumenkasto sive mase ali tanke luske. Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu.

Margarit nastaja običajno kot produkt preperevanja korunda, andaluzita in drugih aluminoznih mineralov. Skupaj z muskovitom in paragonitom nastaja tudi s preperevanjem psevdomorfov hiastolita. Margarit se v tem primeru pojavlja predvsem vzdolž temnih, z grafitom bogatih inkluzij, ki vsebujejo kristale hiastolita.

V Sloveniji so margarit našli v okolici Dravograda.[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 R. Vidrih, V. Mikuž (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0184-9.
  2. ^ Margarite Mineral Data
  3. ^ Mindat.org

Vir[uredi | uredi kodo]

  • Deer, W.A., R.A. Howie, J. Zussman (1963) Rock-forming minerals, Vol. 3, Sheet Silicates, str. 95-98.