Argentit
| Argentit | |
|---|---|
.jpg) |
|
| Splošno | |
| Kategorija | II. razred - Sulfidi |
| Kemijska formula | Ag2S |
| Strunzova klasifikacija | 02.BA.30a |
| Klasifikacija DANA | 02.00.00.00 |
| Kristalna simetrija | Kubični heksoktaeder (4/m 3 2/m), prostorska skupina I m3m |
| Osnovna celica | a = 4,89, Z = 2, V = 116,93 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 247,80 g/mol |
| Barva | Črna, svinčeno siva |
| Kristalni habit | Kockast, skeleten |
| Kristalni sistem | Kubični kristalni sistem |
| Razkolnost | Na {001} slaba, na {110} slaba |
| Lom | Podškoljkast |
| Žilavost | Lahko se reže z nožem |
| Trdota | 2 – 2,5 |
| Sijaj | Kovinski |
| Barva črte | Svinčeno siva |
| Prozornost | Neprozoren |
| Gostota | 7,2 – 7,4 g/cm3, povprečna 7,3 g/cm3 |
| Ultravijolična fluorescenca | Ne fluorescira |
| Pretvorbe | Pri temperaturah pod 173 °C preide v akantit |
| Sklici | [1][2] |
| Glavne vrste | |
| Akantit | Monoklinski Ag2S |
Argentit je srebrov sulfid (Ag2S), ki je zaenkrat samo hipotetičen mineral, ker ga Mednarodna mineraloška zveza (IMA) še ni odobrila.[1] Spada v kristalni razred sulfidov in sulfosoli. Kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu in je obstojen samo pri temperaturah nad 173 °C.[3] Pod to temperaturo je obstojen monoklinski srebrov sulfid akantit.
Mineral je prvi opisal Wilhelm Ritter von Haidinger leta 1845 in ga poimenoval po srebru (latinsko: argentum).
Vsebina |
Psevdomorfizem [uredi]
Argentit kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Pri ohlajanju preide v monoklinski akantit, vendar ohrani večino značilnih zunanjih oblik argentita. Takšen paramorf je zaradi nepoznavanja pogosto zavajajoče in napačno opisan kot "argentit", čeprav bi bil bolj pravilno opisan kot "psevdomorf akantita" ali "psevdokubični akantit".
Uporaba [uredi]
Argentit in akantit sta pomembni surovini za pridobivanje srebra.
Sklici [uredi]
- ^ 1,0 1,1 IMA/CNMNC List of Mineral Names - Argentite
- ^ Webmineral - Argentite
- ^ V literaturi se navajata tudi temperaturi 177 °C in 179 °C.
Viri [uredi]
- Martin Okrusch, Siegfried Matthes: Mineralogie: Eine Einführung in die spezielle Mineralogie, Petrologie und Lagerstättenkunde. 7. izdaja. Springer Verlag, Berlin, Heidelberg, New York 2005, ISBN 3-540-23812-3, str. 32 (Argentit und Akanthit).
- Petr Korbel, Milan Novák: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag GmbH, Eggolsheim 2002, ISBN 3-89555-076-0, str. 23.
- Paul Ramdohr, Hugo Strunz: Klockmanns Lehrbuch der Mineralogie. 16. izdaja. Ferdinand Enke Verlag, 1978, ISBN 3-432-82986-8, str. 421-422.
