Volastonit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Volastonit
Splošno
Kategorija VIII. razred – Silikati,
podrazred: otočni silikati (inosilikati)
Kemijska formula Kalcijev silikat, CaSiO3
Strunzova klasifikacija 09.DG.05
Klasifikacija DANA 65.02.01.01a
Kristalna simetrija Triklinska pinakoidna 1,
prostorska skupina: P1
Osnovna celica a = 7,94 Å, b = 7,32 Å, c = 7,07 Å,
Z = 6, α = 90,033°, β = 95,367°,
γ = 103,433°, V = 397,92 Å
Lastnosti
Molekulska masa 116,16 g/mol
Barva Bela, brezbarvna ali siva
Kristalni habit Masiven, ploščičast, žarkast, kompakten ali vlaknat, redko tudi v ploščatih kristalih
Kristalni sistem Triklinski
Dvojčičenje Navadno
Razkolnost Popolna na {100}, dobra na {102} in {001}
Lom Razcepljen do neraven
Trdota 4,5 – 5,0
Sijaj Steklast, na razkolnih ploskvah bisern do moten
Barva črte Bela
Prozornost Prozoren do prosojen
Gostota 2,86 – 3,09 g/cm3,
izračunana: 2,91 g/cm3
Optične lastnosti Dvoosen (-)
Lomni količnik nα = 1,616 - 1.640,
nβ = 1,628 – 1,650,
nγ = 1,631 – 1,653
Dvolomnost δ = 0,015 maks.
Kot 2V Izračunan: 44º - 50º, izmerjen: 40º
Disperzija Razločna, r > v
Tališče 1540 °C
Topnost Topen v HCl, netopen v vodi
Najpogostejše nečistoče Fe, Mn, Mg
Sklici [1][2][3][4][5]
Glavne vrste
Domače ime Gramit

Volastonit je kalcijev silikatni mineral s kemijsko formulo CaSiO3. Majhen del kalcija je lahko zamenjan z železom ali manganom. Mineral je ponavadi bele barve. Volastonit nastaja kadar je onečiščen apnenec ali dolomit izpostavljena visokim temperaturam in tlakom, včasih tudi v prisotnosti silikatnih tekočin, kakršne so v skarnih ali kontaktnih metamorfnih kamninah. Med spremljajočimi minerali so najpogostejši granati, vezuvianit, diopsid, tremolit, epidot, plagioklazni glinenci, piroksen in kalcit.

Ime je dobil po angleškemu kemiku in mineralogu Williamu Hydeu Wollastonu (1766–1828).

Sestava[uredi | uredi kodo]

Volastonit je sestavljen iz dveh glavnih komponent: CaO in SiO2. V čistem mineralu je vsebnost obeh kompomnent približno enaka: 48,3% CaO in 51,7% SiO2. Kalcij je lahko, na primer v rodonitu, delno zamenjan z železom, manganom in magnezijem.[6] Volastonit lahko tvori niz trdnih raztopin CaSiO3 - FeSiO3 in MnSiO3 - CaSiO3.[7]

Struktura[uredi | uredi kodo]

Volastonit kristalizira v Triklinski triklinskem kristalnem sistemu s šestimi osnovnimi enotami v osnovni celici. Mineral so zaradi razmerja Si:O = 1:3 uvrščali med piroksene, dokler niso leta 1931 ugotovili, da so v volastonitu vsi trije tetraedri [SiO2] vgrajeni v polimerno verigo, medtem ko sta v piroksenih vgarajena samo dva.[8]

Geološka nahajališča[uredi | uredi kodo]

Volastonit se običajno nahaja v termično metamorfiranem nečistem apnencu in preperelih apnenčastih sedimentih, ki so prišli v stik s silicijevim dioksidom. Pojavlja se tudi kot nečistoča v magmatskih kamninah. Volastonit je v večini omenjenih nahajališč nastal v reakciji med kalcitom in kremenom:[7]

CaCO3 + SiO2 → CaSiO3 + CO2

Mineral lahko nastaja tudi v skarnu v difuzijski reakciji med peščenjakom in kalcijem iz apnenca.[7]

V Sloveniji so volastonit našli na Pohorju.[5]

Uporaba in proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Volastonit je zaradi velike bistrosti in beline, majhnega navzemanja vode in olja in majhne vsebnosti hlapnih komponent zelo uporaben predvsem v industriji keramike, zavornih oblog in sklopk, predelavi kovin ter polnilo za barvne premaze, papir in plastiko. Večina volastonita se porabi v industriji keramičnih ploščic.[7] Bolj nečist mineral se uporablja v proizvodnji kamene volne in kot okrasni kamen v gradbeništvu.[6]

Največji proizvajalec volastonita je Kitajska, ki proizvede več kot plovico svetovne proizvodnje (300.000 t/leto). Sledijo ji Indija (177.000 t), Mehika (43.000 t) in Finska (20.000 t).[9][10]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.mindat.org/min-4323.html Mindat
  2. ^ http://webmineral.com/data/Wollastonite-1A.shtml Webmineral
  3. ^ http://mineral.galleries.com/minerals/silicate/wollasto/wollasto.htm Mineral galleries
  4. ^ http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/wollastonite.pdf Mineral Handbook
  5. ^ 5,0 5,1 Vidrih, R. & Mikuž, V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0184-9.
  6. ^ 6,0 6,1 Andrews, R. W. Wollastonite. London, Her majesty's stationary office, 1970.
  7. ^ 7,0 7,1 7,2 7,3 Deer, Howie and Zussman. Rock Forming Minerals; Single Chain Silicates, Vol. 2A, Second Edition, London, The geological society, 1997.
  8. ^ Deer, Howie & Zussman (1966) An Introduction to the Rock-Forming Minerals, Longman, ISBN 0-582-44210-9
  9. ^ Index Mundi http://www.indexmundi.com/minerals/?product=wollastonite&graph=production Pridobljeno 15. februarja 2011.
  10. ^ www.wollastonite.fi