Stavrolit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stavrolit

Stavrolit s polotoka Kola (Ruska federacija); velikost: 25 × 22 × 10 mm
Splošno
Kategorija VIII. razred – Silikati,
podrazred: otočni silikati (nezosilikati)
Kemijska formula Fe2Al9Si4O22(OH)2
(železov aluminijev silikat hidroksid)
Strunzova klasifikacija 09.AF.30
Klasifikacija DANA 52.02.03.01
Kristalna simetrija Monoklinska prizmatična (2/m),
prostorska skupina: C 2/m
Osnovna celica a = 7,86 Å, b = 16,6 Å, c = 5,65 Å,
β = 90,45°, Z = 2
Lastnosti
Molekulska masa 811,89 g/mol
Barva Temno rdečkasto rjava do črnkasto rjava, rumenkasto rjava, redko tudi modra, v tankih rezinah bledo zlatorumena
Kristalni habit Ponavadi prizmatični kristali
Kristalni sistem Monoklinski; psevdo ortorombski
Dvojčičenje Običajno dvojčki s kotom 60°, manj običajno v obliki križa s kotom 90°
Razkolnost Razločna na {010}
Lom Podškoljkast
Žilavost Krhek
Trdota 7 – 7,5
Sijaj Podsteklast do smolast
Barva črte Bela do siva
Prozornost Prozoren do neprozoren
Specifična teža Izmerjena: 3,74 – 3,83,
izračunana: 3,686
Gostota 3,65 – 3,77 g/cm3,
povprečna: 3,71 g/cm3
Optične lastnosti Dvoosen (+)
Lomni količnik nα = 1,736 – 1,747,
nβ = 1,740 – 1,754,
nγ = 1,745 – 1,762
Dvolomnost δ = 0,009 – 0.015
Pleohroizem x: brezbarven,
y: bledo rumen,
z: zlatorumen
Kot 2V Izmerjen: 88°,
izračunan: 84° - 88°
Disperzija Šibka, r > v
Ultravijolična fluorescenca Ne
Diagnostične značilnosti Barva, spremljajoči minerali, dvojčičenje in kristalni habit
Topnost Netopen v kislinah
Najpogostejše nečistoče Ti, Cr, Mn, Co, Zn, Li, H2O
Sklici [1][2][3][4]
Glavne vrste
Domača imena Črni granatit, nordmarkit

Stavrolit je rdeče rjav do črn, večinoma neprozoren silikatni mineral iz skupine otočnih silikatov. S kobaltom bogat različek stavrolita je lusakit.

Njegovo ime je sestavljenu iz grških besed σταυρός [stavrós] – križ in λίθος [líthos] – kamen, ki opisujeta značilno obliko njegovih dvojčičkov.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Mineral kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu in ima precej zapleteno kemijsko sestavo - (Fe,Mg,Zn)2Al9(Si,Al)4O20(OH)4. Razmerja med železom, magnezijem in cinkom so zelo različna.

Posebna lastnost stavrolita je pogosto dvojčičenje v značilni obliki pravokotnega ali poševnega križa, kristali sami pa so prizmatični. Pogosto so večji od obkrožujočih mineralov in se zato imenjejo porfiroblasti. V tankih rezinah imajo podobno dvolomnost kot kremen.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Najpogosteje se pojavlja v metamorfnih kamninah kot so sljude in gnajsi, ki so nastali pri višjih temperaturah in tlakih.[5] Spremljajoči minerali so granat almandin, sljude in kianit, pa tudi albit, biotit in silmanit. Srednjetamepraturni stavrolit je indikator amfibolskih facijev.

V Sloveniji so ga našli pri Cezlaku na Pohorju.[4]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Stavrolit je eden od indeksnih mineralov za ocenjevanje temperature, globine in tlaka, pri katerih je potekal metamorfizem.

Nekoč se je uporabljal kot brusilno in polirno sredstvo, za izdelavo livarskih kalupov in polnilo,[6] danes pa nima velikega gospodarskaga pomena. Uporabljal se je tudi za izdelavo amuletov, za katere se je izkazalo, da so večinoma temno rjavo pobarvani ponaredki.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Handbook of Mineralogy [1]
  2. ^ Mindat.org [2]
  3. ^ Webmineral data [3]
  4. ^ 4,0 4,1 Vidrih, R., Mikuž, V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0184-9.
  5. ^ The Audubon Society Field Guide to North American Rocks and Minerals, Chesterman and Knopf.
  6. ^ velebil.net [4]
  7. ^ Klein, C., Mineralógia. Oikos-Lumon, Bratislava (2006), str. 658.